Jože Možina

Bilo je leto 1989, ko je slovenski misijonar Pedro Opeka stopil na ogromno smetišče v malgaški prestolnici Antananarivo in osupnil nad prizorom – na tisoče odraslih in otrok, ki so pomešani s prašiči in psi živeli na smetišču in od smetišča. Tisto noč ni zatisnil očesa in v naslednjih dneh je začel boj za človečnost tistih, ki jih je svet izrinil med odpadke civilizacije. Sam pravi: »Dokler bo en otrok ostal na smetišču, jaz ne smem pustiti ta boj, jaz moram biti tukaj, da jim pomagam, da jim podam roko in jih pokličem – pridi ven!« V mesecih in letih, ki so sledila, je z velikimi napori ter popolno predanostjo dokazal, da je drugačna ureditev možna. Ustanovil je gibanje Akamasoa – Dobri prijatelji, s katerim je več kot 26.000 ljudi dvignil iz teme smetišča v novo življenje s šolami, zdravstveno oskrbo in dostojnimi stanovanji.


To pretresljivo zgodbo je gledalcem v Sloveniji in tujini predstavil Jože Možina v dokumentarnem filmu Pedro Opeka, dober prijatelj. Ustvaril je prvovrstno delo, ki gledalca silovito potegne v svet revščine in ponižanja. Prikaže ga takšnega, kakršen je: poln bolečine, trpljenja, odrekanja, nepravičnosti, a na drugi strani tudi pozitivnega upanja, ki prihaja po nesebičnem delu in žrtvovanju slovenskega misijonarja. Celotna filmska pripoved deluje pristno, zato gledalca pritegne tako silovito, da pozabi na lasten prostor in čas. Odpira vprašanja, ki skozi žareče oči revnih in z malim zadovoljnih otrok vrtajo v nas in nas sprašujejo, kje smo skrenili s prave poti. Kljub temu, da gre za revščino tisoče kilometrov daleč, za katero bi lahko rekli, da se nas ne tiče, postajamo ob gledanju filma iz minute v minuto tudi sami del zgodbe, ki nagovarja: »Tudi jaz lahko nekaj storim!« To je pika na i in pokazatelj vrhunskosti dokumentarnega filma Jožeta Možine – ni zgolj zgodba, je navdih in klic! Dr. Ignacija J. Fridl je po ogledu zapisala: »Film je mene in moje otroke v temelju spremenil. To je največ, kar lahko stori človek in kar lahko doseže filmska umetnost.«


Film Pedro Opeka, dober prijatelj je doživel za slovenske razmere izjemno gledanost. Videlo ga je že preko 700.000 gledalcev. Tako široko recepcijo je doseglo le malo del v zgodovini slovenskega filma in najverjetneje noben izdelek v tem žanru. Presega celo najbolj pompozne svetovne filmske uspešnice, ki so se v zadnjih letih vrtele v slovenskih kinematografih. Film o Pedru Opeki je dokaz, da je tudi zahtevno tematiko moč predstaviti širokemu krogu ljudi. Ni presenetljivo, da sta odličnost filma in močno etično sporočilo nagovorila tudi tuja filmska okolja, kar se odraža v vrsti nominacij in nagrad na številnih filmskih festivalih po vsej zemeljski obli (za najboljši dokumentarni film, za najboljšega režiserja, za inspiracijo), ne glede na kulturno, rasno ali versko specifiko (ZDA, Kanada, Italija, Francija, Indonezija).


Jože Možina se je rodil leta 1968 na Primorskem. Na Univerzi v Ljubljani je končal študij zgodovine in sociologije kulture. Je znano ime slovenske javne televizije, kjer je opravljal novinarska in vodstvena dela ter se še posebej uveljavil kot avtor odličnih in prodornih dokumentarnih filmov o slovenski novejši zgodovini, s katerimi je v filmski svet vpeljal nekatere dotlej nedotaknjene in tabuizirane teme. Dela se je loteval v formi zgodovinske raziskave in soočenja s pričami zastrtega spomina ter žel pohvale in priznanja z vseh strani. Med njegovimi deli so Zločin, ki ne zastara, Zamolčani, moč preživetja, Škof Rožman – zločinec ali žrtev, Čas vojne, Dosje Slobodan Milošević ter Domovina in država. Z dokumentarcem Pedro Opeka, dober prijatelj pa se je Jože Možina dvignil od specifično slovenskih problemov na raven globalnih, svetovnih vprašanj o razporeditvi blagostanja in revščini, o izkoriščanju in izkoriščanih, o skrajni stopnji ponižanja človeka v bedi ter o dostojanstvu boja proti temu.

 

 

Dr. Mitja Štular