Slovenski tolkalni projekt

Glasbena ustvarjalnost na Slovenskem v zadnjem desetletju prinaša intenzivnejše »ponovno« odkrivanje tako klasičnih glasbenih izrazil in oblik kakor tudi poglobljene uporabe zlasti uveljavljenih modernističnih postopkov. Velik prispevek k poglobljenemu študiju sodobne glasbe prispevajo prav različne izvajalske zasedbe, med katerimi tako po tematiki kot izvedbi izstopa Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP).


Slovenski tolkalni projekt je nastal leta 1999 z željo po »komornem muziciranju, izvajanju kakovostnih skladb in raziskovanju novih zvokov tolkal« ter, lahko dodamo, novih komornih zasedb s tolkali. V procesu »ponovnega odkrivanja« estetskih vrednot preteklosti in tehtnih dosežkov modernizmov 20. stoletja ima posebno mesto. SToP namreč poleg spodbujanja sodobne ustvarjalnosti – doslej so (pra)izvedli hvalevreden niz slovenskih novitet za tolkala – prinaša izredno kakovostne izvedbe in posnetke klasičnih del. Pri tem je treba še posebej omeniti sicer na videz samoumevno, a pogosto »pozabljeno«, »spregledano«, nekako na rob zavedanja potisnjeno dejstvo, da sega klasika ne le na področje resne, »umetelne«, koncertne glasbe, temveč tudi na področje ljudskih, ponarodelih, tudi popularnih glasbenih zvrsti. Zato ne preseneča, da v repertoarju skupine SToP zasledimo odlične izvedbe skladb, kakršne so Rapsodični ples Uroša Kreka, Carmina Burana Carla Orffa, Dance of the Terminator Puzzle Roka Goloba, kakor tudi priredb slovenskih božičnih pesmi – izbor, ki bi mu kak zgodovinarsko navdihnjen slogobrižnik težko prikimal.


Še posebej je treba izpostaviti vlogo podpiranja sodobne ustvarjalnosti, ki je danes vse preveč zapostavljena. Tako je bil eden naših najzanimivejših in najtehtnejših sodobnih skladateljev Vito Žuraj za skladbo Warm Up za rog in tolkala, ki so jo glasbeniki skupine SToP praizvedli 13. 3. 2012 na izjemno zahtevni 59. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Stockholmu, nagrajen z drugim mestom.


Razen v zelo kakovostnem poustvarjalnem delu je mogoče videti nacionalni pomen delovanja ansambla tudi v poslanstvu povezovanja sodobne ustvarjalnosti in občinstva, ki ga izvajajo na dveh ravneh; tako z naročanjem skladb ne le pri uveljavljenih, temveč tudi pri mladih skladateljih (Nina Šenk, Nana Forte, Matej Bonin, Petra Strahovnik, Tomaž Bajželj, Bojana Šaljić Podešva, Alja Zore) kot z izvajanjem posebej pomembnih izobraževalnih projektov: od koncertov TSTOP na koncertnem odru, Mala kuhinjska glasba (ki je pravi »glasbeni teater, ki predstavlja življenje z … ritmom«) in Kantata po sv. Elizabeti skladatelja Andreja Missona do različnih priložnostnih pedagoških in poljudnih programov, tudi v sodelovanju z različnimi poustvarjalci, kot so SLOWIND, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in zbor Carmina Slovenica.


V tej razsvetliteljski vlogi so sicer člani ansambla SToP enaki med enakimi, četudi gre za kak projekt večja zahvala gibalu ansambla Franciju Krevhu, ki med drugim pripravlja tudi terminološki priročnik za tolkala, ki bo izšel pod okriljem Društva slovenskih skladateljev. Gre za enega redkih jezikoslovnih podvigov na področju glasbe (kdo zna našteti tolkala tolkalne baterije po slovensko ...?), s katerim dobivamo pomembna jezikovna vodila pri razumevanju funkcijsko in, posledično, tudi učinkovno najbolj »prožne« med lepimi umetnostmi.


Slovenski tolkalni projekt je eno najbolj kakovostnih, najtehtnejših in za občinstvo tudi najprivlačnejših poustvarjalnih teles na Slovenskem. S svojimi odmevnimi in tehtnimi projekti si je vsekakor zaslužil nagrado Prešernovega sklada – kot skromno gesto naše hvaležnosti, da opozarja na eno najbolj prvinskih plasti ne le glasbe, pač pa tudi bivanja slehernika – na ritem: sosledje poudarjenih in nepoudarjenih (pomembnih in pomembnost ustvarjajočih, prikritih in izrazitih) dogodkov, izmenjav med tišino in zvokom.


Slovenski tolkalni projekt, skupino, ki se je uveljavila tako doma kot na številnih koncertih v tujini (v Španiji, Italiji, Avstriji, na Češkem, Hrvaškem, v Črni gori, Litvi in Južni Koreji), sestavljajo: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše.

 

Dr. Leon Stefanija