Občinski nagrajenci 2009

prim. dr. Tatjana Dolenc Veličković ČASTNA OBČANKA MESTNE OBČINE KRANJ - za vsestranski doprinos k interdisciplinarnemu pristopu do otrok s posebnimi potrebami tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru Prim. dr. Tatjana Dolenc Veličković je v okviru ortopedske službe ustanovila in vodi službo Razvojne ortopedije za Gorenjsko regijo. Habilitirana je kot višja predavateljica za področje razvojno-nevrološke obravnave na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Več kot 44 let se ukvarja z ortopedskimi problemi otrok, mladostnikov in odraslih oseb z razvojnimi motnjami. Dr. Veličkovičeva ima zasluge, da so na Gorenjskem prvi v Sloveniji in eni prvih na svetu uvedli zgodnje odkrivanje in družinski pristop pri obravnavi otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami v razvoju. Leta 1981 je bila pobudnica za ustanovitev razvojnega oddelka pri Kranjskih vrtcih. Zavzemala se je za interdisciplinarni pristop, prepletanje dela različnih zdravstvenih in pedagoških strokovnih delavcev, saj je otroke vedno obravnavala kot celovite osebnosti. Po več kot petindvajsetih letih takega načina dela uspehi pri usposabljanju otrok, njihovo kakovostno otroštvo, kljub včasih zelo težkim okvaram, ter zadovoljstvo staršev dajejo trdno prepričanje, da so takratni ustanovitelji razvojnega oddelka v Kranju imeli pravo vizijo o tem, kakšen tim strokovnjakov bo dosegal najboljše rezultate pri usposabljanju otrok s posebnimi potrebami in na kakšen način. Največjo zaslugo za to ima prav dr. Veličkovičeva.
Stane Šinkovec – posthumno ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE KRANJ- za pomemben prispevek na področju tekstilno-tehnološkega izobraževanja in prispevek k raziskovanju zgodovine slovenskih taboriščnikov med drugo svetovno vojno Stane Šinkovec, je imel velike zasluge za gradnjo nove Tekstilne šole na Primskovem leta 1956, saj je imela le-ta pomemben prispevek pri strokovnem tekstilno-tehnološkem izobraževanju. Prav tako je njegova zasluga, da se je Kranj uveljavil v tekstilni stroki. Stane Šinkovec je po upokojitvi zbiral tudi gradivo o življenju in trpljenju Slovencev v Dachau, kjer je bil med vojno zaprt. Rezultat tega njegovega intenzivnega dela je bila Monografija o koncentracijskem taborišču Dachau. Nadaljeval je z zbirateljskim delom in proučevanjem arhivskega gradiva o zloglasnih nacističnih zaporih v Begunjah. Te raziskave je predstavil v obsežni monografiji Begunje, kjer je prikazal vse genocidne oblike preganjanja Slovencev na Gorenjskem v času druge svetovne vojne. Obe monografiji sta zgodovinski študiji, ki sta istočasno tudi opomin mladim rodovom in vsem generacijam, kako se nek režim ne sme dvigniti nad ljudi v lastni državi, kaj šele ogrožati druge narode, kar je gospod Šinkovec tudi nazorno prikazal. Sin Jan Šinkovec: »Oče je delo na področju izobraževanja opravljal profesionalno. Drugi del pa je bil dolg tovarišem iz taborišča in ga je delal z veseljem, čeprav je bilo zahtevno. Dolgo se je pripravljal, trajalo je skoraj tri desetletja po vojni, ko se je zadeve lotil izredno študijsko, tudi ocenjeno je bilo tako, tako pri monografiji Dachau kot Begunje.«
NAGRADA MESTNE OBČINE KRANJ Kulturno umetniško društvo Predoslje - za 100 let uspešnega dela pri ohranjanju slovenske kulture Kulturno umetniško društvo Predoslje je že dolga leta zelo aktivno, ljubiteljsko kulturno društvo, ki združuje tako mlade kot stare. Ustanovljeno je bilo leta 1909 in je delovalo vsa leta, vse do danes! Mirovalo je le v času obeh svetovnih vojn. V tem času je v društvu delovalo veliko vaških zanesenjakov. Preživljali so dneve na odru in ob odru le zato, da se je v kraju čutil kulturni utrip. KUD Predoslje je pod svoje okrilje vzel tudi mlade igralce iz veroučne dramske skupine, ki je že več let pripravljala igrice ob prihodu sv. Miklavža in materinskem dnevu. Nikakor ne smemo pozabiti, da gre za ljubiteljsko dejavnost, da člani ves svoj prosti čas vlagajo v priprave, vaje in predstave ter se razdajajo v dobrobit nas vseh, saj s tem ohranjajo slovensko kulturo. Sebastijan Sajovic, predsednik društva: »To je za nas kar neko presenečenje, vendar z veseljem sprejemamo to nagrado. Številne generacije v našem društvu so trdo ljubiteljsko delale, za menoj je četica okrog 40 aktivnih članov, ki puščajo svoj prosti čas ob odru in na njem ter pri ostalih občinskih projektih, ki jih je zadnje čase kar veliko. Zahvala gre kranjski občini, ker ni pustila, da kultura zamre, obenem pa podpira tudi delo zavoda za turizem, ki na kulturnem področju zadnje čase zelo veliko dela, in to lahko samo podpiram.«
LISTINA O PRIZNANJU MESTNE OBČINE KRANJ Gasilsko reševalna služba Kranj - Gasilsko reševalna služba Kranj ob 130-letnici delovanja Gasilsko reševalna služba Kranj letos praznuje 130 let od ustanovitve organiziranega gasilstva in 50 let poklicnega delovanja. Pred 50 leti je bila narejena osnova za sedanje organiziranje, ki pa močno presega okvire, ki so bili opredeljeni ob ustanovitvi. Služba je postala nosilec reševanja in zaščite ljudi ter njihovega premoženja v primeru naravnih in drugih nesreč na območju mestne občine Kranj in na Gorenjskem. Ekipa »kranjskih gasilcev« je usposobljena za vse oblike reševanja. V zadnjih letih pa je opazno tudi preventivno delovanje. Poleg servisa gasilnikov in prodaje gasilne opreme so pomemben člen pri usposabljanju občanov in organizacij na področju požarne varnosti in varstva pri delu. Vojko Artač, direktor Gasilsko reševalne službe Kranj: »Čast, ki nas je doletela, je posledica trdega dela in aktivnosti vseh naših fantov, reševalcev, ki dnevno bdijo nad varnostjo občanov v kranjski občini in ostalih na območju bivše občine Kranj. Zagotavljajo požarno varnost in delujejo na ostalih področjih, kar gre pripisati dobri usposobljenosti, znanju in izkušnjam ter srčni predanosti teh fantov.«
LISTINA O PRIZNANJU MESTNE OBČINE KRANJ Prostovoljno gasilsko društvo Breg ob Savi - ob 80-letnici delovanja Leta 1929 so prostovoljci na desnem bregu Save v vaseh Orehek, Drulovka in Breg ustanovili Prostovoljno gasilsko četo Breg pri Kranju. Prostovoljno gasilsko društvo Breg ob Savi sestavljajo ekipe pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članov in članic ter seveda veterani. Najpomembnejše jim je delo z mladimi in temeljí na sodobni teoriji in praksi. Delo z mladino običajno predstavlja njihovo seznanitev z gasilskim društvom, opremo, pripravami na tekmovanja in ostalo. Marjan Fajfar, predsednik PGD Breg ob Savi: »Za naše društvo listina pomeni zahvalo in potrditev dela vseh gasilcev, ki so v obdobju 80 let delovanja društva kakorkoli pripomogli k požarni varnosti in napredku v društvu. Obenem je to tudi obveza za naprej, da se aktivno udeležujemo usposabljanj in s tem večamo požarno varnost v občini.«
LISTINA O PRIZNANJU MESTNE OBČINE KRANJ Eva Pirnat - za vztrajno delo v korist družbene skupnosti Eva Pirnat se je rodila 14. julija 1982 v Kranju, takoj po rojstvu pa je bil potrjen sum, da se je rodila z Downovim sindromom. Je oseba z ogromno pozitivne energije in veliko nadarjenostjo. Downov sindrom Eve in njene družine ni oviral pri vpetosti v družbeno dogajanje lokalne skupnosti, kjer je želela biti aktivna kot pomemben občan. Od svojega šestega leta, ko so starši zaznali njeno nadarjenost in veselje do plesa, ji ni bilo žal svojega časa, volje in vztrajnosti za razvoj svojih sposobnosti. Pri dvanajstih letih so Evo vpisali v plesno šolo Kranj, kjer je bila prva oseba s posebnimi potrebami in izkušenj s posebnimi potrebami niso imeli. Kmalu pa je bilo jasno, da je Eva nadarjena, vztrajna in delovna, zato se je v plesno šolo uspešno vključila. Eva je uspela uresničiti svoje sanje in nadarjenost. Prav s svojim delovanjem osvešča opogumlja in spodbujajo vse, katerih življenja se tesno prepletajo z življenji oseb s posebnimi potrebami. Eva Pirnat: »Zelo sem počaščena, da ste me izbrali in da sem v družbi nagrajencev. Rada bi se zahvalila VDC Kranj in direktorici, gospe Mirjani Česen, ki me je predlagala za to lepo priznanje. Zahvaljujem se tudi Mestni občini Kranj, ki mi je s tem izkazala priznanje za trdo delo od malih nog, da sem lahko uresničila željo po plesnem izražanju. S plesom razveseljujem ogromno ljudi in nastopam po vsej Sloveniji. Posebej se moram zahvaliti moji mami in očiju, ki sta mi vedno stala ob stani, me spodbujala in se marsičemu odpovedala. Seveda se moram zahvaliti tudi mojim številnim mentorjem, ki so me učili skozi čas plesanja. Ne morem povedati, koliko mi pomeni to priznanje. Sem oseba z Downovim sindromom in moja občina je tako dokazala, da smo osebe s posebnimi potrebami enakopravni in pomembni člani družbe.«
VELIKA PLAKETA MESTNE OBČINE KRANJ Petra Puhar Kejžar - za prispevek k razvoju kulturne oživitve Mestne občine Kranj Petra Puhar Kejžar s svojim delovanjem prispeva k razvoju kulturne oživitve Mestne občine Kranj. Njena prizadevanja na kulturnem področju predstavljajo pomemben napredek k ugledu in prepoznavnosti Kranja. Občani in občanke, mlajši in starejši so deležni mnogih njenih projektov na številnih ustvarjalnih srečanjih, razstavah, glasbenih slovesnostih, otroških prireditvah, koncertih … Vseh teh projektov v Kranju ne bi bilo, če ne bi bilo izjemne energije Petre Puhar Kejžar, njene inovativnosti, kar vse izžarevajo njena dela oziroma projekti. Poleg službenih obveznosti svoj prosti čas že več kot 30 let posveča glasbeni kulturi kot pevka Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj in manjših glasbenih zasedb. Petra kot direktorica hiše PUHART organizira številne kulturne dogodke in sodeluje z Zavodom za turizem Kranj, Mestno občino Kranj, Gorenjskim muzejem in drugimi institucijami. Po njeni filozofiji je kultura - v najširšem pomenu besede - edini fenomen, ki nas opredeljuje kot ljudi, nas dela humane, nas osrečuje in s tem osmišlja naš obstoj. Petra Puhar Kejžar: »Verjetno je tole prava priložnost, da povem, da sem ganjena, res sem prijetno presenečena in počaščena, da prejemam od občine to priznanje. Ker človek ne dela zaradi tega, da bi dobival priznanja. Delaš v dobro kulture, iskreno tako mislim in jemljem to priznanje kot skupno priznanje vsem tistim, ki smo, zlasti v zadnjem času, vzeli geslo Prešernovo mesto zares. Z mnogimi sokrajani delim mnenje, da je to geslo za Kranj pravo. Trudimo se, da bi mesto napredovalo v kulturnem smislu, ki ga sama jemljem v najširšem možnem pomeni besede.«
VELIKA PLAKETA MESTNE OBČINE KRANJ Zavod Korak - za uspešno delo z osebami po možganskih poškodbah Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Korak iz Kranja je bil ustanovljen leta 2002. Ustanoviteljica Mateja Korošec se je pri svojem delu na Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja v Ljubljani dnevno srečevala s stisko poškodovancev in njihovih svojcev iz drugih delov Slovenije, ki zaradi oddaljenosti niso imeli možnosti vključitve. Zato se je odločila, da svoje znanje in izkušnje prenese v Kranj na Gorenjsko ter ustanovi Zavod Korak. Vrata za uporabnike so odprli 1. junija 2003 in začeli izvajati program, ki ga od prvega dne oblikujejo, dopolnjujejo in skušajo v okviru kadrovskih možnosti izvajati strokovno in slediti temeljnemu poslanstvu, da izboljšujejo kakovost življenja osebam po poškodbi možganov. Zavod Korak je s svojo dejavnostjo in pravimi ljudmi, z zagnanostjo in odličnim strokovnim programom zgled v okolju. Verjamejo, da z zavzetim strokovnim delom, pozitivnim pristopom in osveščanjem okolja o potrebi po sprejetju varovancev lahko premikajo stvari na bolje. Verjamejo, da še en korak več v množici korakov v življenju lahko polepša dan tistim, ki jim je en napačen korak spremenil pot, po kateri so hodili. Mateja Korošec, direktorica zavoda: »Ko je zavod Korak pred dvema letoma izgubil poslovne prostore, sme si odprla fascikel, na katerega sem napisala Prostor pod soncem. Tudi s pomočjo MOK smo letos uspeli dobiti in urediti primerne prostore, kjer zdaj izvajamo rehabilitacijo z 28 osebami po možganskih poškodbah. Naši uporabniki so hkrati prebivalci, občani Kranja in Gorenjske. Mislim, da je podelitev nagrade našemu zavodu pomembno sporočilo za naše uporabnike, svojce in širšo javnost. To je, da smo tudi mi pomemben del Kranja, da skupaj ustvarjamo prostor za boljšo kakovost življenja vseh občanov.«
VELIKA PLAKETA MESTNE OBČINE KRANJ Niko Slapar - za dolgoletno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja Niku Slaparju je bil dar za pedagoško delo položen v zibelko in uspel ga je do popolnosti razviti. Vedno je v prvi vrsti mislil na koristi otrok. V svojem srcu je bil vedno učitelj in se je med učenci dobro počutil. Neizmeren pečat je pustil na Osnovni šoli Staneta Žagarja, kjer je bil 29 let ravnatelj. Še vedno rad ohranja stik z učenci in učitelji, zato priljubljenost tudi po dolgoletnem vodenju šole pri učencih, učiteljih in starših nikoli ne bo izginila. Poudarimo naj tudi dejstvo, da je bil vedno razumevajoč do Krajevne skupnosti Planina, predvsem glede uporabe šolskih prostorov za njihove potrebe. Danes, ko uživa v tretjem življenjskem obdobju, vsak trenutek rad preživi s svojimi tremi vnuki, ki ga razveseljujejo. V prostem času se ukvarja z vrtnarstvom, je človek narave, ekološko usmerjen … Blizu sta mu alpsko smučanje in smučarski tek. Še vedno pa se rad udeleži kulturnih prireditev. Veliko pozornosti je posvečal kulturnim dogodkom in športu ter zdravemu preživljanju prostega časa. Niko Slapar: »Težko je povedati, kaj človek čuti ob taki nagradi. Rekel bi, da je nagrada neko lepo priznanje, za katerega sem vesel, da sem ga dobil, in sem nanj ponosen. To je tudi nagrada delu, ki ga predstavljam, nagrada učiteljem, in znak, da Kranj to na nek način ceni. Letos je že drugo letom, ko nekdo iz naših vrst prejema tako nagrado. Kajti učenje, vzgajanje, to je lepo delo, ki mnogo jemlje in ogromno da. To je delo, ki nas vso delovno dobo drži sredi vrveža življenja. Če bi še enkrat izbiral, bi bil spet učitelj.«