Novice

11. oktober, 2013
Svetovni dan duševnega zdravja

Svetovni dan duševnega zdravja 10. oktobra beležimo že od leta 1992, in sicer na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje (World Federation for Mental Health - WFMH). Kampanja poteka vsako leto pod drugačnim geslom, njen cilj pa ostaja vedno enak – opozarjati širšo javnost o pomenu duševnega zdravja v družbi ter o vseh posledicah in razsežnostih tega problema. Letos je v ospredju duševno zdravje starejših.


Svetovna populacija se zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe in manjše rodnosti čedalje bolj stara. Slovenija pri tem ni izjema, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja bo namreč v Sloveniji do leta 2060 tretjina prebivalstva starejša od 65 let. Naraščajoč problem pri starejši populaciji so tudi duševne motnje, zlasti demenca in depresija ter posledično samomorilno vedenje. Najpogostejša ovira, ki bistveno vpliva na pravočasno iskanje pomoči, je strah, pričakovano nerazumevanje s strani drugih in predvsem predsodki ter stereotipi o duševnih motnjah. Še posebej pride to do izraza pri starejših, ki pogosto neradi poiščejo pomoč in tako duševne motnje v starosti velikokrat ostanejo prikrite in nezdravljene.

 

Združenje ŠENT je na ta dan pripravilo vseslovensko akcijo, ki so jo poimenovali »Podiramo predsodke, spregovorimo!«

 

V okviru akcije so delili zelene pentlje, ki simbolizirajo duševno zdravje in skrb za preventivo, ter izvedli kegljanje na javnih površinah z namenom simboličnega podiranja predsodkov do duševnih motenj. Vsak kegelj je simboliziral enega od predsodkov ali stereotipov, ki najpogosteje spremljajo duševne motnje. Delili so tudi informativne letake z miti in dejstvi o duševnih motnjah ter na tak način pripomogli k odpravljanju predsodkov in stereotipov, k informiranju širše javnosti in zavedanju, da je pravočasno iskanje pomoči ključnega pomena.

 

S to akcijo želijo opozoriti zlasti na to, da:

• duševne motnje ne izbirajo svojih žrtev, saj lahko doletijo vsakogar, ne glede na starost, izobrazbo, kulturo ali socialni status,
• duševne motnje niso posledica šibkega značaja posameznika in se tudi ne morejo pozdraviti zgolj z močno voljo,
• ljudje z duševnimi motnjami niso nič bolj nasilni ali nevarni kot drugi,
• večina ljudi z duševnimi motnjami ob ustrezni podpori lahko živi doma ali v skupnosti in ni potrebno, da so zaprti v inštitucijah,
• da depresija in demenca nista običajni del staranja, temveč duševni motnji in da je ključnega pomena pravočasno poiskati pomoč, da bi bilo zdravljenje oz. obvladovanje motnje lahko učinkovito,
• ljudje z duševnimi motnjami, tako kot drugi, lahko opravljajo delo, v skladu s svojimi znanji, izkušnjami, ambicijami in sposobnostmi,
• je podpora svojcev, prijateljev in širše skupnosti ključnega pomena pri okrevanju in obvladovanju duševne motnje.

Posebej želijo širšo slovensko javnost opozoriti na to, da težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo vsakega izmed nas, ne glede na starost, izobrazbo, kulturo ali socialni status, in da nikakor niso običajni del staranja! Čeprav se lahko posamezniki v starosti srečujejo z mnogimi telesnimi, socialnimi in drugimi izgubami in ovirami, to še ne pomeni, da tudi v tem obdobju ne morejo živeti kakovostno. Depresija torej ni običajen del staranja, ampak duševna motnja, s katero se sreča le določen del starostnikov. Podobno je z demenco, čeprav je bolezen starosti in se s starostjo tveganje za njen nastanek povečuje, pa prav tako kot depresija ni običajen del staranja, temveč duševna motnja. Četudi zaenkrat demenca še ni ozdravljiva, je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena pri zdravljenju, saj so v začetni fazi zdravila najbolj učinkovita in lajšajo posledice bolezni ter upočasnijo njeno napredovanje.

Pravočasno prepoznavanje je torej ključno za zdravljenje oz. obvladovanje in življenje z duševno motnjo v vseh obdobjih, tudi v starosti, in naša skupna odgovornost je, da o duševnih motnjah govorimo na glas, brez predsodkov, da v primeru prepoznavanja težav pri sebi ali bližnjih, zlasti starejših, pravočasno poiščemo pomoč oz. jih spodbujamo, da to storijo sami.