Novice

18. julij, 2018
Praznujemo prvih šestdeset let

Kranj, 18. julij 2018 - Kranj je prvo mesto v nekdanji Jugoslaviji, ki je sklenilo pobratenje s katerim koli mestom v tujini. Te dni tako praznujemo 60 let pobratenja med Kranjem in francoskim La Ciotatom. Župana obeh mest sta ob tej priložnosti podpisala dodatni sporazum o krepitvi sodelovanja med mestoma.  Župan mesta La Ciotat Patrick Boré in župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar sta se zavzela za večje sodelovanje med kulturnimi, športnimi in izobraževalnimi organizacijami. Predvsem pa bosta naredila vse, da bo pobratenje še vedno povezovalo prebivalce obeh mest.
 
Kljub temu, da smo že nekaj časa v Evropski uniji, so bile prednosti, kar se tiče mednarodnega sodelovanja, doslej premalo izkoriščene. To bomo sedaj popravili in konec leta na izmenjavo pripravniškega dela v La Ciotat poslali prvega meščana, ki bo delo opravljal v tamkajšnji mestni upravi celih devet mesecev, je dejal župan Boštjan Trilar ob podpisu listine.
 
Delegacija mesta Kranj v sestavi župana, podžupana Borisa Vehovca, predsednice Komisije za mednarodno in medmestno sodelovanje Sonje Mašić ter predstavniki kranjskega Društva prijateljev mesta La Ciotat so si v tem francoskem obalnem mestu ogledali številne prireditve, s katerim so počastili visok jubilej pobratenja.

 


 
Ali ste vedeli
Kot omenjeno, Kranj in La Ciotat sta sklenila prvo pobratenja v nekdanji Jugoslaviji. Jugoslovanska mesta se do leta 1956 niso povezovala s tujimi mesti, medtem ko je bilo v Evropi to nekaj čisto običajnega. Po Kranju so pobratenju sledila tudi druga jugoslovanska mesta. V Kranju imamo po mestu poimenovan park, v La Ciotatu pa po Kranju trg.  V vseh letih je Kranj obiskalo več tisoč otrok iz La Ciotata, pa tudi obratno. Največ komentarjev otrok je, da si niso predstavljali, da sta Kranj in Slovenija tako lepa ter tako razvita.
 
Spoznajte La Ciotat
La Ciotat je jugovzhodno predmestje Marseilla in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 2008 je naselje imelo 34.271 prebivalcev. La Ciotat je sedež istoimenskega kantona, v katerega je poleg njega vključena še občina Ceyreste s 40.816 prebivalci. Kanton La Ciotat je sestavni del okrožja Marseille.
 
Znamenitosti
Narodni park Calanques se razteza na 8500 hektarih in je edini kopenski, morski in obmestni park v Evropi. Je tudi edini kopenski, otoški in morski narodni park v Sredozemlju.
 
Zaliv v zavetju Bec de l'Aigle (Orlove glave) je prava geološka trdnjava. Calanque du Mugel je del botaničnega parka, ki vabi na sprehode in odkrivanje številnih rastlin, ki so značilne za regijo in nekatere tudi zelo redke. Kotline, napolnjene z deževno vodo, in rastlinje, kot je trst, v nekaterih predelih parka hladijo ozračje.
 
Ladjedelnica v La Ciotatu je imela v Evropi precejšen sloves že od začetka njene ustanovitve v sredini 19. stoletja. V 80. letih so jo zaprli in jo ponovno odprli v letu 2007. Odslej je namenjena za vzdrževanje in popravilo prestižnih jaht ter za izdelavo tekmovalnih plovil.
 
L’Éden je eden najstarejših, še obstoječih kinematografov na svetu. Prvotno je bil zgrajen za gledališke predstave, koncerte, boks in grško-rimsko rokoborbo. Potem ko je bil okrog dvajset let prepuščen propadu, so ga obnovili v letu 2013, ko je bil Marseille Evropska prestolnica kulture – njegova prenova je prinesla gledališko dvorano, ki je identična prvotni iz leta 1889. Leta 1895 sta brata Auguste in Louis Lumière s prvim posnetkom v zgodovini – Prihod vlaka na železniško postajo v La Ciotat – ustvarila sedmo umetnost.
 
Petanka - Športni simbol Provanse je nastal leta 1907 prav v mestu La Ciotat. Nekdanji balinar Jules Le Noir ni zmogel več igrati zaradi revmatizma, zato mu je eden ob prijateljev predlagal, naj igra z obema nogama na tleh, znotraj začrtanega igralnega kroga. Vsako leto Marseille organizira Svetovno prvenstvo Marseilla v petanki, ki je največji turnir na svetu. Če bo Pariz 2024 gostil olimpijske igre, petanka lahko celo postane olimpijski šport.
 
V oktobru mesto La Ciotat prireja zgodovinski festival: gre za rekonstrukcijo epizode kuge, ki je Provanso zajela leta 1720 – izjema je bilo le mesto La Ciotat, kjer so se ženske borile za zaščito. La Ciotat je bil v tistem času kašča Provanse – pšenica, ki je prispela z ladjami, je nahranila celotno regijo.