Novice

14. december, 2015
NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA ZAKON O AGRARNIH SKUPNOSTIH

V oktobru 2015 je bil sprejet Zakon o agrarnih skupnostih, ki je uvedel pomembne novosti, ki bodo po pričakovanjih prispevale k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle izven rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, zakon pa ureja tudi nerešene dedne postopke.


Leta 1994 sprejeti Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, vendar je pri upravljanju povzročil precej težav. Za posle izven rednega upravljanja je bilo namreč potrebno 100-odstotno soglasje članov, kar je bilo v praksi težko doseči, prav tako niso povsod zaključeni dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle izven rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo. Novi zakon določa, da bodo lahko posle izven rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju.


Z večino bo tako možno sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja parcele. Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti. Načeloma naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti.


Agrarne skupnosti sicer ohranjajo status osebe civilnega prava, saj niso preoblikovane v pravne osebe, zakon pa jim daje potrebno procesno sposobnost, saj jim omogoča, da imajo sposobnost biti stranke v sodnih, upravnih in drugih postopkih.


Zakon tudi omogoča, da se bodo uredili še nerešeni dedni postopki. Upravne enote bodo morale v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Te agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Zakon sicer ne določa roka, do kdaj se morajo agrarne skupnosti registrirati po novem zakonu, saj preoblikovanje po tem zakonu ne sili agrarnih skupnosti, da se morajo nujno registrirati na novo. Register skupnosti bodo upravne enote začele voditi po novem po 1. januarju 2016.