Novice

11. junij, 2012
Nova informacijska točka na kranjski železniški postaji

S 17. majem 2012 je na kranjski železniški postaji začela delovati informacijska točka, ki je prvenstveno namenjena osveščanju o degradiranih območjih v Kranju in možni revitalizaciji. Dodane so tudi turistične informacije, možen je prosti dostop do spleta in s tem do voznih redov vlakov ter drugih podatkov.

 

 

Cobraman je evropski projekt, katerega cilj in namen je vzpostaviti sistem pristopa k revitalizaciji degradiranih območij v mestih ter vzpostaviti metodologijo vodenja postopkov od začetnih raziskav vse do izvedbene faze. Degradirana urbana območja so že pozidana urbana območja, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov opuščena oziroma neizkoriščena z vidika predvidene rabe, poleg tega pa predstavljajo tudi problem z estetskega, socialnega, kulturnega in ekološkega vidika. Poleg opuščenih industrijskih območij k degradiranim urbanim območjem prištevamo tudi rudniška območja, območja železniške infrastrukture, območja opuščenih vojašnic, opuščena javna skladišča, deponije, izpraznjene propadajoče stanovanjske soseske ipd. Reševanje problematike degradiranih območij in njihova revitalizacija ima v zahodni Evropi vedno večji pomen in predstavlja pomemben delež urbanizacije ter v vedno večji meri nadomešča velikokrat neupravičene posege v naravna ter kmetijska okolja.


Kranj ima kot staro industrijsko mesto veliko degradiranih industrijskih območij, ki hkrati kazijo mestno podobo, po drugi strani pa predstavljajo velik urbanistični potencial, saj gre večinoma za območja, ki so sorazmerno blizu mestnega jedra in so opremljena s komunalno infrastrukturo. Ureditev takih območij je sicer povezana s številnimi težavami, ki jih na zazidljivih, nepozidanih zemljiščih ni, vendar ob ustreznih znanjih, volji in osveščenosti, ki privedejo do ustreznih rešitev, pomenijo velik plus tako za urbanizem kot okolje. Težave so obstoječi, velikokrat propadajoči objekti, lastniška struktura in neupravičeno slab sloves industrijskih območij.
Leta 2008, ko je bila analiza narejena, je bilo ocenjenih okoli 100 ha degradiranih območij na območju mesta Kranj. Teh površin je dejansko nekaj manj, saj je bil pri takratni analizi upoštevan tudi bivši IBI, ki pa je sedaj v rokah Eurocoma in ga le-ta uspešno obnavlja in upravlja ter trži proste nepremičnine. Številčno pa je to devet območij. To ne pomeni, da so območja izpraznjena, ampak so deloma še vedno v funkciji, vendar pa se zaradi slabe izkoriščenosti, propadanja nekaterih objektov, slabega zunanjega videza štejejo kot degradirana območja. Večina območij je ob Savi, in sicer območja tovarn Tekstilindus, Planika, območje Železniške postaje in Merkurja, Savska cesta (Koreja).


Kot je na odprtju povedal župan Mohor Bogataj, želi Mestna občina Kranj z informacijsko točko širši skupnosti posredovati čim več podatkov o degradiranih območjih in tudi po tej poti vzbuditi zanimanje za njihovo revitalizacijo. Podjetniški interes je v občini prisoten, vendar zaenkrat prevladuje razmišljanje o novih območjih za poslovne površine. Župan upa, da bo več informacij o opuščenih industrijskih površinah, ki jih je možno ponovno uporabiti, pripomogel k zanimanju potencialnih investitorjev. Izrazil je tudi zadovoljstvo o sodelovanju s Slovenskimi železnicami v projektu, da je informacijska točka lahko začela delovati.
Članica uprave Slovenskih železnic Jelka Funduk Šinkovec je povedala, da je del železniške postaje dobil novo, bolj urejeno podobo. Načrtujejo, da se z odprtjem informacijske točke in kolesarnice, kljub gospodarsko neugodnim razmeram, urejanje kranjske železniške postaje ne bo končalo. Nadaljevali bodo z nameščanjem dodatne informacijske in urbane opreme, ki bi potnikom in ostalim obiskovalcem nudila bolj kakovostne storitve, kot so jim bile na voljo do sedaj. Prav tako želijo, da bi stavbi železniške postaje povrnili ugled, ki ga je imela nekoč. V postajno stavbo želijo pritegniti nove najemnike, ki bi s svojo dejavnostjo postaji dali nov zagon, in upravičiti sredstva, ki jih bodo vložili v obnovo postaje. Če bodo finančna sredstva dopuščala, bodo še letos začeli z zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva, v naslednjih letih pa uredili okolico in obnovili fasad.
Odprtja se je udeležil tudi Grzegorz Boron iz mesta Bydgoszcz na Poljskem, ki je vodilni partner v projektu Cobraman. Izrazil je zadovoljstvo, da je Mestna občina Kranj prepoznala priložnost reševanja degradiranih območij in se vključila v evropski projekt ter tako prva v Sloveniji vzpostavila informativno točko.


Naloge Mestne občine Kranj (v nadaljevanju MOK) v okviru projekta Cobraman
V okviru projekta Cobraman je bilo MOK naloženih več nalog na temo degradiranih območij v Kranju, ki so jih del že uspeli izvesti.
- Vzpostavili so evidenco degradiranih območij v Kranju, kjer so predstavljene značilnosti območij, njihove prednosti, slabosti in trenutno stanje.
- V okviru projekta Cobraman so se še posebej osredotočili na območje Železniške postaje Kranj, ki je bila izbrana za testno degradirano območje in kazi eno izmed vstopnih točk v mesto Kranj.
- V sodelovanju s Slovenskimi železnicami so uredili del območja Železniške postaje Kranj in umestili informacijsko točko.

Namen le-te je seznaniti občane o problematiki degradiranih območij, iskanje potencialnih investitorjev, projekti na degradiranih območjih, njihove značilnosti, predlogi možnih rešitev ter rezultati projekta Cobraman. To bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju problematike železniške postaje in ostalih degradiranih območij.
Glavni namen projekta je spodbuditi investicije v degradirana območja na ozemlju mestne občine Kranj. Na zahodu je to že ustaljena praksa pri urejanju prostora (urbanizmu), v Sloveniji pa takemu načinu urejanja prostora v preteklosti nismo izkazovali velike pozornosti. Zavedanje problema je v teh primerih tudi spoznanje novih možnosti, ki posledično lahko privedejo tudi do konkretnih rešitev.
Željeni cilj je dolgoročen in pomeni konstantno delo in ukvarjanje z degradiranimi območji. Cikel, ki ga skušajo doseči v tujini, je šest let od namere, da se neko območje uredi do sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta ali gradbenega dovoljenja.


Vrednost projekta:
• skupna vrednost: 196.653,28 €
• vrednost, sofinancirana s strani EU: 167.155,29 €
• vednost, sofinancirana s strani MOK: 29.497,99 €


Dolgoročni cilji MOK:
• aktivno sodelovanje z lastniki in uporabniki zemljišč ter širšo zainteresirano javnostjo,
• strategija razvoja območja – delavnice s potencialnimi investitorji, lastniki zemljišč, najemniki, Slovenskimi železnicami,
• priprava podrobnega prostorskega načrta,
• določitev načinov financiranja projektov: možnost javno-zasebnega partnerstva.
Za vsako prepoznano degradirano območje je potrebno izdelati podrobno analizo in pripraviti strategijo revitalizacije ter delovati v prej opisani smeri.