Novice

24. junij, 2015
Kranjski vrtci na vrhu po deležu hrane slovenskih dobaviteljev

S podpisom pogodb (32) za dobavo prehranskega blaga za novo pogodbeno obdobje 2014-2018 imajo Kranjski vrtci na jedilniku 69 odstotkov živil, ki so pridelana ali predelana v Sloveniji, in kar 34 odstotkov živil, ki so tu pridelana in predelana, torej slovenska. Njihova prehrana vključuje 11,5 odstotka ekoloških živil, kar je več kot narekuje Uredba o zelenem javnem naročanju.


Nacionalni inštitut za javno zdravje pa sicer ocenjuje, da večina slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodov uspe vključiti v prehrano le 2 do 10 odstotkov lokalnih živil.


Kranjski vrtci si prizadevajo, da bi se na jedilnikih povečal delež lokalnih in ekoloških živil ter s tem kakovostne hrane. Marjeta Podpečan in Katarina Jevšjak sta začeli s temeljito raziskavo trga in lokalnih ponudnikov živil, na podlagi katere sta v sodelovanju z Ministrstvom za finance(MF) in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili javno naročilo, t. i. pilotski projekt.


Javno naročilo je bilo zahtevno in glede na vsebino in upoštevanje celotne trenutno veljavne sheme kakovosti za javne ustanove (priporočila finančnega in kmetijskega ministrstva, merila, področni pravilniki …) tudi precej obseženo.


Z namenom, da se lahko lokalni pridelovalci prijavijo na javno naročilo, sta se odločili narediti več sklopov živil (105), na katere se posamezni ponudnik lahko prijavi. Kajti naročnik namreč ne more pričakovati, da bo dobil lokalnega pridelovalca jabolk, če združuje v isti sklop jabolka in pomaranče.


Javno naročilo sta Marjeta Podpečan in Katarina Jevšjak pripravili za obdobje štirih let, saj je z njim, predvsem prvič, veliko dela, poleg tega pa je v enem letu težko ocenili kakovost dobavitelja (letina je lahko dobra ali slaba) in tudi zanimanje med ponudniki je ob naročilu za daljše obdobje večje.


Lažjo pot do večjega deleža lokalnih živil omogoča še 14. člen Zakona o javnem naročanju, ki uveljavlja izločene sklope. Navedba pomeni, da lahko zavodi do 20 odstotkov vrednosti živil (oziroma največ 80.000 evrov) kupujejo mimo razpisa, zato je pregled ponudbe na trgu in stik z lokalnimi dobavitelji (kmeti) še toliko pomembnejši.