Novice

9. september, 2013
Spominska slovesnost pri spomeniku bazoviškim žrtvam

»Tu smo, da se poklonimo njihovemu spominu in da se zamislimo v vrednote, za katere so se borili: svobodo, narodnost, ljubezen do svoje zemlje, pravičnost, enakopravnost,« je 6. septembra 2013 na spominski slovesnosti pri spomeniku bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju spomnil osrednji govornik Vladimir Kukanja, župan Občine Devin – Nabrežina.

 

83. obletnice poboja štirih slovenskih rodoljubov – Ferdinanda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča - ki jih je na smrt obsodil fašistični režim leta 1930 na tržaškem procesu, so se po tradiciji udeležile zamejske in kranjske organizacije, ki ohranjajo narodnostne vrednote in spomin na predvojne in vojne žrtve v drugi svetovni vojni za svobodo slovenskega naroda.


Zamejske rojake in domačine je v imenu Mestne občine Kranj pozdravil podžupan mag. Janez Frelih in spomnil, da je nasilje nad Slovenci tržaškega območja sprožilo preseljevanje v matično domovino in tudi v tedaj že močno industrijsko razviti Kranj. »Primorski Slovenci so se hitro prilagodili in integrirali v novo okolje, vendar se s tem njihov čut za duh, za pravičnost in svobodo ter borbenost ni izgubil. Nasprotno, bili so zgled tudi ostalim krajanom. Na to kažejo tudi kasnejši dogodki, zato menim, da ni naključje, da je že dva meseca po tem zločinu na tem mestu postavljen prvi spomenik tem štirim žrtvam. Najprej kot začasni, nato pa stalni spomenik, ki se je kljub nasprotovanju ohranil do danes. Na boj za preživetje primorskih Slovencev na vse svet spominja in opozarja tudi gospod Boris Pahor, ki je zelo spoštovan tudi pri nas v Kranju in naš večkratni gost. Spoštujmo ta spomin in opomin. Tudi ta spomenik naj bo prvo spomin, potem pa opomin, da se kaj takega ne bo več zgodilo in da bomo v borbi proti nasilju sodelovali tudi mi.«


Župan Devina in Nabrežine Vladimir Kukanja pa je dejal, da danes v naši družbi prevladujejo egoizem, nezanimanje, odklanjanje odgovornosti in iskanje izključno svojega lastnega dobrega, medtem ko je upor, kakršnega so pojmovali in udejanjili na bazoviški gmajni ubiti domoljubi, temeljil na čisto drugačnih načelih. Med drugim je spomnil na opozorila tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, borca za svobodo mišljenja in izražanja, ter zaključil z opozorilom: »Zato bodimo pozorni, tako predstavniki oblasti kot posamezniki, da bomo vedno delali za demokracijo, svobodo, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in da bo naše vsakodnevno prizadevanje za mir vedno na prvem mestu. Le tako bomo lahko najbolje počastili spomin tistih, ki so svoja življenja žrtvovali za pravično in demokratično družbo.« (Celoten govor lahko preberete tukaj.)


V kulturnem programu sta Kajuhovi pesmi recitirala dijaka kranjske gimnazije Klavdija Poklukar in Ervin Smajić, domoljubno pesem pa so dali pevci mešanega pevskega zbora Igor Gruden iz Nabrežine. Častno stražo pri spomeniku so držali taborniki rodu Modri val, skavti Slovenske zveze skavtskih organizacij in kranjski taborniki.

 

 

Fotografija5: Spominska svečanost v Prešernovem gaju ob 83. obletnici bazoviških žrtev

 


Ervin Smajić z recitacijo Po tisoč letih

 


Klavdija Poklukar je iz opusa Karla Destovnika Kajuha izbrala Materi padlega partizana.

 


Pozdrav podžupana Mestne občine Kranj mag. Janeza Freliha

 


Župan občine Devin-Nabrežina Vladimir Kukanja
 

Pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine