Novice

6. junij, 2017
Odprtje kranjskega Mestnega vstraniša pospremilo tudi Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen

V Kranju so odprtje Mestnega vstraniša danes pospremili tudi s strokovno predstavitvijo društva, ki primarno skrbi za izboljšanje kakovosti življenja obolelih za KVČB – med obolelimi je 2,2 milijona Evropejcev, v Sloveniji pa se z boleznijo sooča 7000 obolelih – tudi s pozivi in spodbudami lokalnih skupnosti in organizacij, da uredijo in zagotovijo ustrezna javna stranišča, ki za vse uporabnike (ne le bolnike s KVČB) pomembno vplivajo na kakovost življenja izven udobja lastnih domov. V informiranje in ozaveščanje, tudi z akcijo »Naj javno stranišče« in aplikacijo »Najbližji WC«, bo odslej še bolj vključeno središče Kranja. To je po besedah Boštjana Trilarja, župana MO Kranj, v staro mestno jedro prineslo dolgo pričakovano novost, ki s svojo podobo, predvsem pa imenom zagotovo preseneča. Četudi je notranjost urejena po najnovejših standardih, nas popelje v 19. stoletje, čas Kranjčana Bleiweisa.

KVČB - bolezen »sodobnega časa, ki ne izbira, in ki ji še ne poznajo pravega vzroka«

Kot je izpostavila predsednica društva Mateja Saje, je osnovno poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, ki deluje od leta 2004 in ima že več kot 1300 članov, organiziranih v 11 sekcijah po vsej Sloveniji, predvsem izboljšati kakovost življenja oseb s KVČB. Poleg regijskih sekcij so organizirani tudi v sekcijo za avtoimuni hepatitis ter mladinsko in otroško sekcijo, katere najmlajša članica društva je stara le dobro leto dni. Društvo ima status invalidske organizacije in status društva v javnem interesu ter je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (EFCCA).

Širši javnosti bolj vidna projekta društva akcija Naj javno stranišče in mobilna aplikacija

Z brezplačno mobilno aplikacijo »Najbližji WC«, ki si jo naložimo na svoje mobilne telefone, lahko kar najhitreje najdemo najbližje stranišče, izpiše pa nam tudi  pot do njega. Aplikacija ponudi izbiro med plačljivimi in brezplačnimi stranišči ter stranišči za invalidne osebe, hkrati pa omogoča tudi pregled in oddajo ocene ter mnenj uporabnikov o posameznem stranišču, pregled ocen in mnenj komisije društva o posameznem stranišču. Trenutno je v aplikacijo vpisanih skupno 120 lokacij stranišč iz vse Slovenije, zadnje je prav kranjsko Mestno vstraniše, ki zaenkrat ocen s strani komisije še nima.


Ocenjevanje v akciji Naj javno stranišče 2017, ki se bo zaključilo s podelitvijo in imenovanjem nagrajencev 17. novembra, je že v teku. Čez poletje bo komisija društva ocenila javna stranišča v 75 občinah in na 53 bencinskih servisih ob avtocesti v Sloveniji. Vse lokacije bodo opremili z nalepko o aplikaciji Najbližji WC, na osnovi katere bo razvidno, da je javno stranišče vključeno v ocenjevanje in v aplikacijo. Najnovejše, Mestno vstraniše, bo že vključeno v letošnje ocenjevanje, v katerem bodo kot doslej ocenjevali po enotnih kriterijih: dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide na invalidskih vozičkih, lokacija stranišča glede na ostalo infrastrukturo, higiena prostorov, dotrajanost in delovanje opreme, oprema ter higienski material.

Kranjsko Mestno vstraniše
Tudi Kranj je danes po dolgem desetletju dobil prve sodobne javne sanitarije, in sicer v starem mestnem jedru, na lokaciji nekdanje Šifrerjeve gostilne (Glavni trg 19). Lokacija je lahko dostopna in namen nekdanjih prostorov je ob najmanjši prilagoditvi omogočal danes odprte funkcionalne prostore. Bližina »kranjske promenade« omogoča, da je Mestno vstraniše lahko dostopno tudi za pristopanje z invalidskim in otroškim vozičkom, objekt pa je prilagojen za uporabo gibalno oviranih oseb, v njem je nameščena tudi previjalna miza. Dobrih 33 m2 ponuja dve ženski, dve moški in eno stranišče za invalide s previjalno mizo za dojenčke, prostor za čistila in servisni prostor. Njegova uporaba je brezplačna, mesečni stroški upravljanja (slabih 4.000 evrov brez DDV) pa bodo po mnenju Marka Kocjančiča, direktorja Komunale Kranj, pokrili stroške materiala in stalno prisotnost čistilke v času odprtja: od nedelje do četrtka med 7.00 in 22.00 ter v petek in soboto med 7.00 in 24.00, v času prireditev v organizaciji Zavoda za turizem in kulturo Kranj pa se bo delovni čas javnih sanitarij prilagodil glede na trajanje prireditve.

Izvedena adaptacijska dela
Tako pri adaptaciji kot pri vseh vgrajenih materialih – strošek izvedenih del je dobrih 37 tisoč evrov (brez DDV) se je Projektna pisarna MO Kranj skušala čimbolj približati sodobnim trendom in seveda zahtevam za čim lažje vzdrževanje. MO Kranj je tako adaptirala in delno rekonstruirala del obstoječih občinskih prostorov, izvedena je bila nova kanalizacija, novi finalni tlaki, novi oplesk, stavbno pohištvo, elektro in strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje, nova razsvetljava, nova notranja oprema in sanitarna keramika. Vsi uporabljeni materiali so certificirani, trpežni, omogočajo vodno čiščenje, so nedrseči. Objekt je pod videonadzorom. V kasnejši fazi je možna tudi notranja kontrola pristopa, urejena pa je tudi naprava za klic v sili.

Al' prav je vstraniše al' stranišče
?
Da je prav kranjsko stranišče med javnimi sanitarijami nekaj drugačnega, priča tudi njegova podoba in poimenovanje vstraniše. Med Kranjci je namreč v 19. stoletju slovel Janez Bleiweis pl. Trsteniški (1808-1881), ki se je med ljudstvom zapisal kot oče naroda. O marsikateri stvari je prav pametno razmislil, pa naj je šlo za higieno človeka in zdravje živine ali za deželno birokracijo, ki jo je kar hitro optimiziral. Danes ga poznamo kot urednika prvega slovenskega časopisa Kmetijskih in rokodelskih novic, kar je opravljal kar štirideset let. Nekoč si je zadal razglabljati o številnih ugodnostih, ki jih prinaša poseben prostor, kamor se vse v stran spravlja. Poimenoval ga je vstraniše. Še danes zahvaljujoč Kranjčanu Bleiweisu hodimo na stranišče. Cesar Franc Jožef I je leta 1881 Kranjčana Janeza Bleiweisa razglasil za viteza. Kaj se ve, morda pa ravno zato, ker je poimenoval prostor, kamor gre tudi cesar peš.

Več o društvu in bolezni KVČB si lahko preberete na www.kvcb.si