Novice

19. oktober, 2016
Avtobusni terminal in širša prenova območja kot največji razvojni projekt Kranja

Kot je uvodoma spomnil župan Boštjan Trilar, je Mestna občina Kranj v Trajnostno urbano strategijo zapisala, da so ključni cilji na področju trajnostne mobilnosti do leta 2023: povečanje deleža uporabnikov javnega potniškega prometa za 25 %, povečanje števila uporabnikov koles v okolici mestnega jedra za 35 % in zmanjšanje izpustov CO2 za 21 %.


»Res, da se prostorskemu aktu reče 'avtobusni terminal', vendar je veliko več kot samo avtobusni terminal. Ključna sta varnost udeležencev v prometu in razvojni potencial: nova delovna mesta, novi parkirni prostori, nove dejavnosti, še zlasti širitev zdravstvene dejavnosti, nove prometne ureditve, nove povezave, novi posli za gradbince in investitorje,« je pomen projekta strnil župan Boštjan Trilar.

 


Večji gradniki projekta so rekonstrukcija Kidričeve ceste s krožiščem, pri čemer se obnovi tudi dotrajana komunalna infrastruktura, ki je v cestnem telesu, večjo prometno varnost in vključevanje v promet se zagotovi s petkrakim krožiščem, v poslovno-stanovanjskem objektu Kranjska severna vrata bo 2000 kvadratnih metrov površin za poslovne dejavnosti in okoli 200 parkirnih mest za potrebe delujočih v stolpičih. Avtobusni terminal bo obsegal 16 peronov, urejen bo krožni promet, pod terminalom bo prostora za 400 do 600 parkirnih mest, za šolarje bo prek podhoda zagotovljena maksimalna varnost do šolskih vrat. Kar se tiče bojazni, da bi bil novi avtobusni terminal pribežališče za marginalne skupine, je župan prepričan: »Ravno nasprotno, območje je sedaj zbirališče marginalnih skupin, potem pa bo urejeno z novo namembnostjo, kjer za te skupine ne bo prostora.«

 


Širšo podporo javnosti je Mestna občina Kranj preverila tudi z anketo na temo trajnostne mobilnosti na območju kranjske občine. Glede potrebnosti, da po več kot 40 letih vendarle v Kranju zgradimo sodoben avtobusni terminal, je 91,8 % anketiranih to potrdilo, 79,6 % pa je bilo tudi mnenja, da je ustrezna lokacija na Zlatem polju, na lokaciji nekdanjega objekta toplarne ob Kiričevi cesti. Prav tako se z lokacijo strinja KS Zlato polje in okoliški zdravstveni in izobraževalni zavodi – OŠ Franceta Prešerna, Šolski center Kranj, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, Zdravstveni dom, Gorenjske lekarne.


Med 24 % anketiranih prebivalcev KS Zlato polje, ki se jim lokacija ne zdi ustrezna, je večina postavila vprašanje, zakaj se sodobni terminal ne uredi na sedanji lokaciji avtobusne postaje oziroma na železniški postaji. Obe lokaciji, pojasnjuje župan, imata ključno pomanjkljivost, da ne omogočata razvoja in odmikata potencialno možnost izvedbe v prihodnost, tudi desetletje in več. Lokacija sedanje avtobusne postaje je poleg tega še prometno neustrezna in je tudi premalo prostora za funkcionalno sodoben objekt. Lokacija je bolj primerna, da se uredi za poslovno-stanovanjsko rabo v izvedbi z zeleno streho. Za arhitekturno rešitev bo izveden javni natečaj.


Na večkrat postavljeno vprašanje glede financiranje izvedbe projekta, je župan povedal, da je za večji del projekta mišljena izvedba v javno-zasebnem partnerstvu (objekt »Kranjska severna vrata«, javne garažne hiše), rekonstrukcijo Kidričeve ceste je po ustnem zagotovilo pripravljeno financirati Ministrstvo za infrastrukturo, krožišče financirata ministrstvo in občina, pri avtobusnem terminalu pa je možna kombinacija finančnih virov, in sicer državnih iz sredstev za celostne trajnostne naložbe, sredstev občine in javno-zasebnega partnerstva. Redosled odločanja o projektu pove, da je sprejetje podrobnega občinskega prostorskega načrta za avtobusni terminal z urejanjem širšega območja pogoj za nadaljnje korake za realizacijo: sledi predinvesticijska zasnova, investicijski program in gradbeno dovoljenje. Šele v teh dokumentih se opredeli tudi realna vrednost projekta in vire financiranja.


»Želim si, da se Kranj razvija. Lepe indekse imamo, stvari rastejo in to so projekti, ki posrbijo za razvoj. To so projekti, ki bodo zagotovili nova delovna mesta, nove investitorje, novo pozitivno energijo, nove ceste, manj hrupa, skratka, to so sami pozitivni razvojni aspekti in iskreno upam, da bo tudi mestni svet naslednjo sredo to podprl,« je župan Boštjan Trilar zaključil obširno predstavitev projekta. Še nekaj več podrobnosti je v prilogi.

V Kranj prihaja izposoja koles z domačim imenom Kr-s-kolesom

Pet postaj samopostrežnega sistema, na vsaki postaji deset ključavnic in pet koles, vsega skupaj 25 koles predstavlja začetek izposoje koles v Kranju, kar smo poimenovali z domačim imenom Kr-s-kolesom. Postaje s kolesi bodo urejene na petih mestih, in sicer v Šorlijevem naselju, pri Globusu, v Centru (na Hujah, pred mostom čez Kokro, ki pelje na Poštno ulico), na Planini in pri Športnem parku Kranj. Vzpostavitev sistema stane 80.000 evrov, strošek letnega upravljanja in vzdrževanja pa bo 14.000 evrov.
Montaža bo izvedena do konca novembra 2016. Sledila bosta dva tedna testnega delovanja, sistem pa bo vzpostavljen za naslednjo kolesarsko sezono.

 

 

Več o projetkih tudi v dodatnem gradivu, ki je bil posredovan medijem.