Novice

29. oktober, 2012
Fotografska razstava Andreje Peklaj
Do 5. decembra 2012 je v Galeriji Mestne občine Kranj na ogled razstava Andreje Peklaj, članice Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Avtorica jih je posnela na Cerkniškem jezeru, v izbor pa vključila posnetke, ki pripovedujejo zgodbo tega posebnega jezera, ki je in ga ni.
 
»Cerkniško jezero se je vtisnilo v mojo življenjsko zgodbo v neštetih dragocenih dneh, letih, desetletjih obiskovanja, doživljanja, fotografiranja. Med svojim nenehnim spreminjanjem mi razkriva mnogo obrazov in podob. Prikazujejo se ob usihanju, ko se vrstijo dramatični prizori, izginjanja v nevidno notranjost zemlje in ob vzburljivem porajanju nove vode, ki znova omogoča življenje in rast. Privablja me vedno znova, me zapeljuje v čarobnost lepote in harmonije, me včasih zavrača ali pa preteče srka vase, da bi na koncu v njegovem umirjenem odsevu prepoznala samo sebe.
Življenje in smrt sta na jezeru plesalca hitrega koraka, zaveznika drug drugemu. Veliko ljudi je hotelo spremeniti ritem tega plesa in prelisičiti jezero v žitno polje ali v jezero, ki nikoli ne presahne. A Cerkniško jezero še vedno mogočno živi svojo svobodo, da je in da ga ni. Vsi, ki ga obiskujemo in z občudovanjem beležimo njegovo enkratnost, se zavezujemo ohranjanju dragocenosti, ki nam je dana, saj smo (le) pripovedovalci svojih zgodb v njegovem odsevu.«
Andreja Peklaj
Andreja Peklaj, MF – FZS, AFIAP
Andreja Peklaj fotografira in razstavlja od leta 1974. Pripravila je 67 samostojnih razstav doma in v tujini, na več kot 180 skupinskih razstavah in fotografskih natečajih je prejela več kot 100 priznanj in nagrad. Imela je tudi 24 projekcij in multivizij s predavanji. V letih od 1978 do 1981 je na natečajih Fotografske zveze Jugoslavije za najboljšo fotografinjo štirikrat osvojila prvo mesto. Občasno je selektorica in žirantka fotografskih razstav, s posebnim veseljem je mentorica mladim fotografom. Leta 1994 je v samozaložbi izdala monografijo Cerkniško jezero, za katero ji je Unesco podelil znak desetletja za varovanje naravne in kulturne dediščine, v letu 2007 pa je izdala drugo, dopolnjeno izdajo - skrivnostno presihanje. Istega leta je o Cerkniškem jezeru pripravila tudi najodmevnejšo razstavo Odstiranja na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju. Leta 2008 je za promocijo občine Cerknica v svojih fotomonografijah in razstavah o Cerkniškem jezeru prejela najvišje občinsko priznanje »12. junij«. Je članica Društva oblikovalcev Slovenije, Kulturno-umetniškega društva dr. Lojz Kraigher Kliničnega centra in Medicinske fakultete in Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Andreja Peklaj je mojstrica fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije in nosilka naziva AFIAP (artist) pri Mednarodni fotografski zvezi FIAP.

Podobe Cerkniškega jezera
Andreja Peklaj je mojstrica fotografije, ki nas vedno znova očara z osupljivo lepoto svojih storitev. Lepota njene fotografije je prizemljena in povezana z naravo in pokrajino. Nič izumetničenega ni v njenih fotografijah, nobene želje po ugajanju, senzacionalnosti ali po zavajanju gledalca z učinki, ki jih omogoča digitalna tehnika. Dovršenost Andrejine fotografije je plod globokih izkušenj in umetniške zrelosti, ki jo je kalila v desetletjih učenja, eksperimentiranja, raziskovanja, v izpopolnjevanju tehnike do perfekcije, v dognanosti, ki se porodi le skozi izkušnje.
Njeni diapozitivi so avtentični analogni zapisi mojstrsko zabeleženih trenutkov, ko v naravi zazveni sozvočje svetlobe, barv in panoramskih razpoloženj. Zato so tako magični in brezčasno večni. S fotografskim aparatom je čakala nanje ob svitu neštetih juter, v zimskem mrazu ali v poletni sončni pripeki, v vetru, nevihtah in v popolnem mirovanju tišine.

Prepoznavala jih je skozi svoje umirjeno, izostreno oko. Z zavzetostjo impresionističnih slikarjev in s prevzetostjo mističnih pesnikov jih je lovila v objektiv in postavljala v dovršene kompozicije. Zdi se, kakor da bi v lepoti in skladnosti narave prepoznavala in nam odkrivala popolnost stvarstva. Kakor da bi spomin na skladje podob že od zibelke naprej nosila v duši in bi nato sledila ustvarjalni nuji, da vse to skozi svoja dela zrcali navzven in pokloni svetu. Ko občudujemo njena dela, nas vabi v svoje svetove, odpelje nas v razpoloženja krajine, ki začno odzvanjati v našem notranjem svetu. Zdrznemo se ob krhkosti in minljivosti trenutkov. Še huje, morda se kar zgrozimo ob spoznanju, da smo v hitrem načinu sodobnega življenja že oglušeli za tiho govorico narave, oslepeli za meglice nad polji in za pršenje svetlobe med drevjem v gozdu, da smo izgubili že toliko notranjega miru, da nam ne uspe več zaznati loma svetlobe v rosni kapljici.

Če smo res že zdrsnili iz raja, nas Andrejina fotografija vabi in zapeljuje, da bi se vrnili. Šepeta nam, naj se potopimo v naravo in ponovno vzpostavimo stik s svojo lastno prvobitnostjo. S tem je ustvarjalnost Andreje Peklaj osmišljena v globlje ekološko in duhovno poslanstvo.
 
prof. dr. Bojana Boh