Novice

19. september, 2015
ETM v Kranju: Posvet Kako oblikovati kolesarsko turistično destinacijo

Kranj, 18. september 2015 - »Pri ponudbi turističnih destinacij, med njimi tudi kolesarskih, je ključno povezovanje: povezovanje sosednjih občin, občin v regiji, Sloveniji in čez mejo, » je ob pozdravu udeležencem posveta dejal župan Boštjan Trilar. Pohvalil je delo Komisije Varno kolesarim, ki jo ima Mestna občina Kranj, in je plod vzpodbude zagnane skupine navdušencev, ki želijo stvari spremeniti na bolje. Župan je priporočil tudi drugim občinam, naj prepoznajo skupine ljudi z znanjem in vizijo ter jih vključijo v aktivnosti občine.

 

Posvet v okviru programa Evropskega tedna mobilnosti je bil organiziran v sodelovanju z Skupnostjo občin Slovenije in Zavodom tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. 31 udeležencev je prišlo iz vse Slovenije, delo večine pa je povezano s turizmom.

 

Umestitev kolesarskega produkta v načrtovan, trajnosten razvoj slovenskega turizma
Jana Apih, skupaj s Spirit SLVENIJA avtorica programa Slovenia GREEN, je predstavila trende in izzive v razvoju trajnostnega turizma. Izpostavila je rešitve, ki so jih na tem področju uveljavila mesta, kot so Cancun, Barcelona in tudi Ljubljana. Trajnostni turizem predstavlja način razmišljanja in ima pozitivno moč v globalnem pomenu. Predstavila je informacijo o certifikatih trajnostnega turizma, strateških usmeritvah in zeleni shemi slovenskega turizma. Ta predstavlja okvir razvoja turističnih produktov.

Izzivi, s katerimi se srečuje kolesarski turizem v Sloveniji,


Peter Zajc je opozoril na zakonske ovire pri razvoju kolesarstva. Predstavil je akcijo civilne pobude v Dravogradu Tišim picikl, ki je medijsko zelo odmevno opozorila na nerazumljivo ureditev nove cestne povezave, ki popolnoma onemogoča kolesarjenje, saj morajo kolesarji tiščati kolo po pločniku. Dodal je nekaj analiz, opravljenih v Eurobarometru, med prebivalci EU, ki pokažejo, da so zanje največje vrednote prosti čas in zdravje. Politika je na zadnjem mestu po pomembnosti. Razložil je zakonske težave urejanja problematike v gorskem kolesarstvu, saj le-to glede na poti ureja kar 5 ministrstev in je zato reševanje izjemno počasno in zahtevno. Naštel je še precejšen nabor gorsko-kolesarskih aktivnosti in športov (Enduro, Downhill, Freeride ...), ki pa so v širši javnosti splošna označba za vse vrste gorskega kolesarstva, kar je napačno.

 

Kako postati uspešna kolesarska destinacija
Peter Dakskobler, Andrej Žigon in Jan Klavora so predstavili široko paleto možnosti, kako začeti in izdelati kolesarsko destinacijo s poudarkom na gorskem kolesarstvu. Pot se začne z idejo in sanjami, upošteva zakonodajo, regionalne značilnosti (pokrajina, ponudba) in predvsem povezovanje. Šele na koncu je promocija, saj moramo kolesarju-turistu dati natanko to, kar obljubljamo. Predstavili so še težave ob organizaciji - odpovedi zaradi kršenja zakona - prireditev MTB maraton v okviru festivala Soča Outdoor in povedali, da je takšnih poti v Posočju kar 70 % in da je s tem ogrožen razvoj turizma. Poudarili so pomembnost povezovanja vseh deležnikov turizma na ožjem in širšem območju. Tako regionalnem kot državnem.


Andrej Žigon je predstavil načine načrtovanja kolesarskih poti in upoštevanja zanimivosti na njih. Pomemben je dogodek oz. doživetje, ki ga bo na njej doživel obiskovalec.
Jan Klavora pa je predstavi strategijo razvoja kolesarskega turizma v Severno Primorski regiji, ki je lahko vzor tudi ostalim. Prvič so zraven pristopile občine in se tako zavezale za skupno izvedbo strategije. Vsi predavatelji so izpostavili povezovanje.

Kako razviti kolesarski turistični produkt ter primer uspešnega kolesarskega turističnega produkta Trans Slovenia
Jan Klavora je pojasnil, da se je ideja porodila ob srečanju z Ulijem Sanciujem, ki je velika avtoriteta na področju gorskega kolesarstva in je bil osrednji govornik na konferenci o kolesarstvu, ki so jo organizirali leta 2013 v Bovcu. Z bliskovito naglico so zasnovali traso, povezali ponudnike na njej in produkt začeli tržiti na nemško govorečem trgu. Rezultat je prihodek 700.000 evrov v letu 2014, v katerem so upoštevane nočitve, izvenpenzionska potrošnja, prodaja knjig in GPS koordinat. Rezultat odmevne kampanje je, da je Slovenija v letu 2014 prišla na 7. mesto seznama najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.

 

Iz razprave udeležencev
Kolesarstvo vedno znova trči v zakonske težave in neurejeno infrastrukturo, ki sta odvisni od politike. Zato se je treba aktivno spustiti v politiko. Malo za šalo in bolj zares: Če imajo upokojenci svojo stranko, zakaj je nebi imeli še kolesarji? Primer kolesarjev iz Kranja, ki imajo v okviru lokalne skupnosti kolesarsko komisijo, je dokaz, da je to prava in edina pot.


Slovenija je v pretekli finančni perspektivi naredila le 40 km kolesarskih poti, kar je sramota. Dejstvo je, da ta pravila določajo bogate EU države in bomo po teh metodah vedno za njimi. Sedaj ko sami imajo bogato infrastrukturo, so dosegli, da se financirajo mehke variante. Velik izziv za kolesarstvo je dejstvo, da bodo Slovenske železnice kupile nove vlake in tu bi za kolesarje in invalide moralo biti poskrbljeno. Treba bo lobirati. In tako se vrnemo na prvo ugotovitev razprave.

 

S posveta je poročal: Andrej Zalokar, predsednik Komisije Varno kolesarim
Foto: Mendi Kokot