Novice

28. marec, 2017
Obletnica smrti narodnega heroja Staneta Žagarja

V vojašnici Petra Petriča v Kranju sta se narodnemu heroju poklonila poveljnik brigadir Milan Žurman in podžupan MO Kranj Boris Vehovec.
 
Kranj, 27. marec 2017 – V kranjski vojašnici smo se s krajšo slovesnostjo spomnili na dogodke daljnega marca 1942. S polaganjem vencev smo počastili spomin na velikega človeka, srčnega borca, narodnega heroja Staneta Žagarja, ki je 27. marca 1942 na Malem Rovtu nad Planico padel pod sovražnikovimi streli. »Pogum, odločnost in ljubezen do domovine je gnala slovenske domoljube, da so se sredi nemškega rajha uprli dobro organiziranemu in opremljenemu okupatorju. Po številnih žrtvah, trpljenju in odrekanju so okupatorja po treh letih za vedno izgnali iz naše Slovenije. Slovenci imamo bogato vojaško zgodovino in naša naloga je, da o njej govorimo, negujemo spomin ter seznanjamo naše zanamce in s tem krepimo našo narodno zavest,« je v svojem nagovoru poudaril poveljnik Logistične brigade v kranjski vojašnici brigadir Milan Žurman.
 
Venec so poleg poveljnika in podžupana Mestne občina Kranj položili tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOB. V krajšem kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Staneta Žagarja.


Stane Žagar je v slovenski zgodovini znan kot vodja in organizator oborožene vstaje na Gorenjskem ter kot aktivni udeleženec dražgoške bitke. 27. marca 1942 so se borci Selške čete in štab Cankarjevega bataljona utaborili pri Planici med Malim Rovtom in Lavtarskim vrhom nad Crngrobom. Po hudem boju z močnejšimi okupatorskimi silami je skupaj s 14 soborci padel tudi Stane Žagar. Tega dne se je 27 partizanov Selške čete Cankarjevega bataljona skušalo prebiti iz obroča, ki ga je stiskala nemška vojska. 14 partizanov in eno partizanko je na pobočju Malega Rovta doletela prezgodnja smrt, ostali so preživeli, vendar vsi ranjeni. 46-letni Stane Žagar je bil po rodu iz Žage pri Bovcu. V italijanski Gorici je obiskoval učiteljišče in se pridružil naprednemu gibanju. Že prvo svetovno vojno je doživljal kot vpoklican vojak in se kasneje kot prostovoljec bojeval za severno mejo na Koroškem. Že zelo zgodaj se je vključil v napredno delavsko gibanje in v svojem okolju širil narodnobuditeljske ideje. Zaradi svojega delovanja je bil od oblasti nenehno nadzorovan, kar ga je samo vzpodbudilo, da se je še bolj dejavno vključil v delo komunistične partije in leta 1941 na Gorenjskem prevzel nalogo organizirati narodno vstajo. Imenovali so ga za prvega sekretarja Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko in nato za komandanta Gorenjskega štaba. Napad na partizansko četo je povzročila izdaja železničarja iz Žabnice. Stane Žagar in soborci so to plačali z življenjem.