Novice in predstavitev kulture MO Kranj

3. oktober, 2012
TOMAŽ ŠEBREK – SKULPTURA PRED MESTNO KNJIŽNICO KRANJ

Skulptura je namreč nekakšen znak, ki se na simbolen način približuje historičnemu, torej skrivnosti besede, črk – znamenj, ki so jih začeli pisati na glinene ploščice. Tako prikliče v spomin najstarejše človekove zapise, ki metaforično vodijo v stavbo, v knjižnico, v domovanje besed.


Najnovejše delo Tomaža Šebreka, skulptura, umeščena pred kranjsko mestno knjižnico, je nadaljnje ustvarjanje v slogu avtorjevih likovnih potez in premore vse bogastvo njegovih likovnih razmišljanj.


Skulptura je formalistično stroga in jasna ter zaradi linearne obrisne linije tudi geometrijsko čista. V njej odmeva najvplivnejši stil 20. stoletja – minimalizem. Avtor vzpostavi obliko, vpeto v geometrično abstrakcijo, skozi katero se pomenljivo reflektira tudi vsebina. Skulptura je namreč nekakšen znak, ki se na simbolen način približuje historičnemu, torej skrivnosti besede, črk – znamenj, ki so jih začeli pisati na glinene ploščice. Tako prikliče v spomin najstarejše človekove zapise, ki metaforično vodijo v stavbo, knjižnico, domovanje besed. Redukcija na znakovnost je eno izmed avtorjevih vedno ustvarjalnih načel. Kiparska konstrukcija temelji na srečevanju premic s krivuljami, na primarnih, preprostih in hkratnih veličastnih in simbolno pomenljivih geometrijskih oblikah, kot sta kvadrat oz. pravokotnik (kocka oz. kvader) in krog oz. krogla. To sta večni in zelo pomenljivi obliki, ki ju Tomaž Šebrek v ponavljajočih se variacijah in avtorskih metamorfozah sestavlja v zanimiv, statičen, strog, pregleden, na elementarnost reduciran, hkrati pa ritmično ubran skupek volumnov, v monumentalno čvrsto geometrijo. Človekovo spoštovanje osnovnih trdnih teles sega prek neštetih modernih del in neoklasicističnih spomenikov nazaj prav do egiptovskih piramid. Neštetokrat preigrane forme pa še vedno ostajajo izziv in ponujajo možnost novega, avtorskega ovrednotenja, kar nedvomno kaže Šebrekova skulptura.


Če se zdi forma skulpture racionalistična, potem vsekakor ni takšna njena površina. Ta je v nenehnem preobražanju. Prepuščena atmosferskim vplivom se spreminja in žlahtni. Kip Tomaža Šebreka je namreč, tako kot fasada Globusa, konstruiran iz kortena. Jasna forma naglašuje čistost skulpture, narava uporabljenega materiala pa pogojuje njeno spreminjanje, zorenje. Zaradi zunanjih atmosferskih dejavnikov, predvsem dežja, pridobiva rjavkasto prevleko. To je rja, ki učinkuje kot žlahtna patina s posebno slikovitostjo, mehkobo in tonsko variabilnostjo, kar predstavlja protiutež trdni geometrijskosti skulpture. Intenziteta in s tem barva rje variirata glede na izpostavljenost površine. Ob natančnejšem pogledu na posamezne ploskve je zaznati 'naraven' vzorec, nekakšne mikrostrukture, ki so posledica učinkovanja vode na površino, povsem stihijskega, nenadzorovanega procesa, prvinskega, ki se kot 'dar neba' dotika umetnikovega dela in ga nadgradi. Tako pridobi material, hladen in anonimen, žlahten karakter in identiteto. Pridobi povrhnjico prave likovne fantazije, kožo, ki vnaša v razumsko telo skulpture, v geometrijski in perfekcionistično izdelani kubus, draž čutnega in v dialogu s prostorom občutenega.
Tomaž Šebrek je v procesu snovanja skulpture nedvomno prišel tudi do spoznanja, da ni dovolj prinesti likovno delo v prostor, ampak da ga je potrebno vanj umestiti, pred tem pa ustvariti v skladu z danim okoljem. Njegova skulptura je umeščena v ambient, v njem odigrava svojo suvereno vlogo, hkrati pa komunicira z danostmi tega prostora. Zgradba knjižnice, njena zasnova in gabariti, ter neposredni arhitekturni milje sta mu bila nekakšen model oz. motivacijski vzgib, tako da nastalo delo predstavlja korespondenco z vsem, kar prostor premore in kar je del njegove preteklosti. Kiparjevo spominsko zrcalo ujame celo karakteristike Ravnikarjevega Globusa.
Tomaž Šebrek


Tomaž Šebrek se je rodil leta 1963 v Kranju. Osnovno likovno dejavnost posveča grafiki, deluje pa tudi na področju slikarstva in kiparstva. Prisotnost v likovni umetnosti razume kot nezaključeno področje izobraževanja in raziskovanja. Izobraževal se je pod strokovnim vodstvom v Ljubljani, Novem Mestu in Kranju. Deluje od leta 1987, izključno na področju likovne umetnosti pa samostojno od leta 2001. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini.
Tomaž Šebrek je avtor, ki se je z razumniško vedoželjnostjo potopil v globine likovnega snovanja. Ob neutrudnem in analitičnem raziskovanju raznovrstnih tehnik in slogovnih pristopov hodi po razvejeni, hkrati pa umetniško prepleteni in vseskozi dosledni likovni poti. Zanimajo ga linije, oblike, prostori in kompozicije, strukture, teksture in svetloba (tudi barve), o čemer pričajo naslovi nekaterih njegovih del oz. ciklov (Opus čiste oblike, Notranje svetlobe, Perspektive …).


Ne glede na aktualne trende, na splošno veljavna likovna prizadevanja, na težnje večine ostaja Tomaž Šebrek samosvoj raziskovalec, zavezan le sebi, na nek način zunaj občega dogajanja, a trdno vpet v svoj intimen likovni svet.
Vsa njegova dela nastajajo na podlagi poglobljenega študija o likovni umetnosti. V svoji notranji strukturi premorejo eksaktnost matematičnih rešitev, a prinašajo vibracije njegovih najbolj intimnih frekvenc, ker so osebno obarvane likovne meditacije, v katerih biva avtor sam. Kljub širokemu likovno-formalnemu prostoru, avtor nenehno ustvarjalno hrepeni po globini, iz katere vre avtonomna likovna identiteta.

(Povzeto po besedilu likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn)