Osredotočenost pogleda/brezmejnost dialoga

Fotograf Janez Bogataj bo razstavljal portrete slovenskih in tujih pisateljic in pisateljev s konca 20. in začetka 21. stoletja. Izpostavljena bosta dva pristopa k portretni fotografiji: kdo ima besedo - fotograf ali portretiranec? Razstava prikazuje duh časa ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja. Niso se spremenila le okolja, v katerih je fotograf ujel pisatelje, spremenil se je položaj pisateljev, naš pogled nanje, njihova dejanska vloga v družbi. Pisanje je samotarski poklic, odvisen od samorefleksije. Na pisateljskih srečanjih se pisateljice in pisatelji sproščeno zapletejo v pogovore, pozabijo nase in se posvetijo drug drugemu. Resni pogovori se odvijajo med neznanci, med ljudmi, ki se verjetno ne bodo nikoli več srečali. Starejši portreti pa so nastajali premišljeno, poudarjajo predvsem tisto, kar je portretiranec želel izreči o sebi, manj pa tisto, kar je fotograf opazil o njih. Portretiranci so "vzeti" iz intimnega okolja, v samotarskem molku. V prejšnjem stoletju so portretiranci gledali fotografa v oči, zdaj pa jih fotograf lovi kakor bežne podobe človeka, ki je tukaj in zdaj samo po naključju. Zato je delo fotografa še bolj izrazito: resnično gre le za trenutek, saj dandanašnji trajanje česarkoli ni več mogoče. Trajanje zagrete debate, intimne zazrtosti, globoke zamišljenosti je stvar interpretacije fotografije. Pokrovitelj razstave je Slovenski center PEN.