Janko Majdič (1870‑1906)
Janko Majdič se je rodil 2. decembra 1870 v Kranju očetu, znanemu trgovcu, Janezu Majdiču in materi Ivani Sturm iz Poljč na Gorenjskem. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je opravil v Kranju, trgovsko pa v Ljubljani. Da bi nadaljeval trgovsko hišno tradicijo, se je usposabljal poldrugo letu v Trstu, nato pa je trgovsko znanje in »obzorje« širil v Avstriji in Nemčiji. Ko se je vrnil v rodni Kranj, se je z vso vnemo vključil in vpel v domačo trgovsko podjetje. Bil je tudi gospodarsko in društveno aktiven in je v Kranju ustanovil Kreditno društvo, ki je bilo izjemnega pomena za trgovce in obrtnike. Bil je vplivni član kranjskega občinskega odbora in tudi član upravnega sveta Mestne hranilnice. Veliko energije, pa tudi donacij je namenil Narodni čitalnici v Kranju, Glasbeni matici, Meščanski godbi, Dijaški kuhinji, Gorenjskemu Sokolu in drugim.
Posebno spominjanje in mesto pa si Janko Majdič zanesljivo zasluži s prizadevanji za razvoj in utrjevanje slovenskega planinstva. Veliko prepotrebnih vrednot planinskega sveta in gora je prejel od prof. Johannesa Frischaufa, velikega raziskovalca evropskih, pa tudi naših, še posebej Savinjskih Alp. Za njegovo pripadnost slovenstvu in slovenskim goram ga je Slovensko planinsko društvo odlikovalo kot prvega častnega člana »Slovenskega planinskega društva«. S takim prepričanjem in planinskem navdihom so tudi v Kranju v letu 1899 ustanovili Kranjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. In prvi načelnik je postal prav Kranjčan Janko Majdič. Ni bil »usposobljen« le kot »vodja« administrator, temveč se je že pred tem dokazoval, da je pravi, dovršeni in razpoznavni hribovec s petkratnimi vzponi na sam vrh Triglava, Stol, Grintovec, na »divji« Greben in druge vrhove.
Na občnem zboru Kranjske podružnice so se odločili, da bo podružnica postavila, zgradila planinsko kočo pod Storžičem, ki bi jo poimenovali po pesniku in pisatelju Matiji Valjavcu ‑ Kračmanovemu s Srednje Bele. Ker niso mogli pridobiti zemljišča, so se v letu 1904 odločili, tudi s strinjanjem Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva, da prvo planinsko kočo Kranjske podružnice zgradijo na »kralju Karavank« Stolu in poimenujejo po največjem slovenskem poetu Francetu Prešernu. Janko Majdič je z vsem srcem in delom pristopil k pripravam za postavitev slovenske koče na Stolu. Žal pa dograditve koče v letu 1909 ni dočakal, kot tudi ne svečanega odprtja leta 1910. V njegovi zapuščini pa so našli zapis, da iz nje namenja 2.000 kron za gradnjo in dokončanje Prešernove koče .
V letu 2020, ko praznujemo 150-letnico rojstva prvega načelnika Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva in velikega pospeševalca slovenskega planinstva Janka Majdiča, ki je bil med ostalim utemeljitelj Prešernove koče na Stolu in je naredil nov korak in vedrino v razvoju slovenskega planinstva, se 12. februarja še posebej spominjamo, ko je pred 114 leti umrl in so ga na valentinovo 14. februarja svečano pokopali na kranjskem pokopališču v bližini Prešernovega groba.
Franc Ekar
(10. 2. 2020)
Viri:
Po desetih letih 1899‑1909, kronologija Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva
Kranjski zbornik Mestne občine Kranj 1980
Planinski vestnik 1960
Poti h Goram (Marjan Raztresen, Franc Ekar)
Gore v ljudeh (Marjan Krišelj)
