Obletnica smrti narodnega heroja Staneta Žagarja
V kranjski vojašnici smo se s krajšo slovesnostjo spomnili na dogodke daljnega marca 1942. S polaganjem vencev smo počastili spomin na velikega človeka, srčnega borca, narodnega heroja Staneta Žagarja, ki je 27. marca 1942 na Malem Rovtu nad Planico padel pod sovražnikovimi streli. »Zelo sem zadovoljen, da skupaj gojimo tradicijo spomina na pomembnega moža, ki je bil velik intelektualec in domoljub. Spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja ne sme zamreti. Bil je človek naprednih misli, ljudski učitelj, ki je spodbujal razvoj znanja in pomagal, da so ljudje lažje živeli. Bil je velik borec za svobodo Slovenije,« je v svojem nagovoru poudaril poveljnik Logistične brigade v kranjski vojašnici podpolkovnik Franc Kalič.
Venec so poleg poveljnika in župana Mestne občina Kranj položili tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOB. V krajšem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Staneta Žagarja ter OŠ Stražišče, podružnice Žabnica, in s skladbo ter recitacijo mezzosopranistka Darja Resnik Debevc.
Stane Žagar je v slovenski zgodovini znan kot vodja in organizator oborožene vstaje na Gorenjskem ter kot aktivni udeleženec dražgoške bitke. 27. marca 1942 so se borci Selške čete in štab Cankarjevega bataljona utaborili pri Planici med Malim Rovtom in Lavtarskim vrhom nad Crngrobom. Po hudem boju z močnejšimi okupatorskimi silami je skupaj s 14 soborci padel tudi Stane Žagar. Tega dne se je 27 partizanov Selške čete Cankarjevega bataljona skušalo prebiti iz obroča, ki ga je stiskala nemška vojska. 14 partizanov in eno partizanko je na pobočju Malega Rovta doletela prezgodnja smrt, ostali so preživeli, vendar vsi ranjeni. 46-letni Stane Žagar je bil po rodu iz Žage pri Bovcu. V italijanski Gorici je obiskoval učiteljišče in se pridružil naprednemu gibanju. Že prvo svetovno vojno je doživljal kot vpoklican vojak in se kasneje kot prostovoljec bojeval za severno mejo na Koroškem. Že zelo zgodaj se je vključil v napredno delavsko gibanje in v svojem okolju širil narodnobuditeljske ideje. Zaradi svojega delovanja je bil od oblasti nenehno nadzorovan, kar ga je samo vzpodbudilo, da se je še bolj dejavno vključil v delo komunistične partije in leta 1941 na Gorenjskem prevzel nalogo organizirati narodno vstajo. Imenovali so ga za prvega sekretarja Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko in nato za komandanta Gorenjskega štaba. Napad na partizansko četo je povzročila izdaja železničarja iz Žabnice. Stane Žagar in soborci so to plačali z življenjem.
Besedilo in foto: Ines Zabret, Kabinet župana
