Ks Goriče leži na skorajšnjem repu občine Kranj, pod vznožjem mogočnega Storžiča, ki nam »z ali brez kape« naznanja kdaj prihaja deževno obdobje. V našo krajevno skupnost so poleg centralne vasi Goriče, zajete naslednje vasi: Letenice, Srednja vas, Zalog in Svarje, od koder nas pot popelje samo še navzgor v višave, pa naj si bo do vzletišča padalcev v Gojzd ali še višje, na Kriško goro.
Letenice so majhna vas – skrita očem, ki se peljejo samo naravnost. Je najbolj »mlečna vas« v Sloveniji – saj pridelajo največ mleka na prebivalca. Prebivalcev ni veliko, so pa povezani med seboj in ohranjajo močno vaško skupnost.
Srednja vas – vas med Goričami in Zalogom. Njihov ponos je zagotovo to, da prav na zemlji Srednje vas stoji tudi hram učenosti – podružnična šola Simona Jenka Kranj.
Zalog – še en mali biser naših krajev. Vas nastavljena sončnim žarkom v kateri je podružnična cerkev Sv. Lamberta in skupnost ljudi, ki dobro vejo, da je »rana ura, zlata ura!«.
Svarje - najvišje ležeč kraj v naši krajevni skupnosti, ki je postal dom za marsikoga, ki je v začetku nameraval postaviti le vikend – pa kmalu ugotovil, da mu dene dober zrak in mir, ki ga lahko najde pod vznožjem Tolstega vrha.
Goriče – »center« naše krajevne skupnosti, kjer stoji cerkev Sv. Andreja in gasilski dom – ustanovi, ki sta ponos našega kraja in prostor največjega povezovanja.
V vseh vaseh skupaj, se je ohranilo kar nekaj velikih kmetij, ki se ukvarjajo pretežno z živinorejo in so s pridno roko, zdravo kmečko pametjo in pogumom uredili hleve po standardih sodobnega kmetovanja.
Nekaj je tudi manjših kmetij, ki prav tako pridno in zavzeto obdelujejo zemljo in gozdove, ki nas obdajajo. Kraju daje poseben pečat »delovno ljudstvo« - marsikatera hiša ima v svoji sredi mojstra, ki je stopil na pot samostojnega podjetništva in se tako v samem kraju najdejo vsakovrstni mojstri. Vse prebivalce skupaj povezujejo društva, ki skrbijo za pestro življenje in dogajanje v kraju.
Dejavno je gasilsko društvo, z močnim podmladkom, udejstvujejo se gasilskih tekmovanj za otroke in v zadnjih letih dosegajo rezultate, ki prinesejo v vas tudi medalje in pokale. Deset let gasilsko društvo organizira zimsko gasilsko veselico, ki poteka dva večera in je vselej izredno dobro obiskana. Ob raznih naravnih nesrečah (požar, veter …) so člani gasilskega društva vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in prenekatera ura njihovega prostovoljnega dela je bila v veliko pomoč sokrajanom ob nepredvidenih situacijah.
Kulturno društvo vsako leto poskrbi za predstavo pred obiskom Dedka mraza, ki obdari vse otroke naše krajevne skupnosti, ki so stari od enega do šest let. Tudi praznik kulture, 8. februar, se vedno obeleži s posebno kulturno prireditvijo, na kateri pretežno nastopajo domačini. Vsako leto kulturno društvo tudi jeseni ali pomladi pripravi prireditev, ki pritegne krajane v lično urejeno dvorano doma krajanov in tako poskrbi za kulturne utrinke in prijetna druženja, ki sledijo po tem. V štirih letih je nekako tradicionalen postal tudi že »tek pred Dnevom dražavnosti« - prijetno izgleda, ko po polju teče okrog 30, med njimi plapola slovenska zastava in na koncu ob malem ognju na šolskem igrišču zapojejo himno in pojedo pečene hrenovke.
Rdeči križ vsako leto organizira krvodajalsko akcijo z izletom, merjenje krvnega tlaka in ob decembrskih praznikih, v sodelovanjem s kulturnim društvom in krajevno skupnostjo, pripravi dogodek – kulturni program, večerjo in druženje, za vse krajane in njihove može ali žene, ki so stari preko 65. let. Članice Rdečega križa pa v decembrskih dneh tudi osebno obiščejo starejše nad 80.let in jih razveselijo z dobro družbo in simboličnim darilom.
Moto društvo Goriče, si je uredilo svoje prostore v krajevnem domu, na mestu, kjer je bila nekoč manjša živilska trgovina. Člane med seboj povezujejo prijateljski odnosi in dogodki, ki jih organizirajo. Najbolj odmevna je vsakoletna »Tomosjada gorenjske«, ki so jo udeleži zelo veliko ljubiteljev motorjev Slovenske, večne znamke Tomos.
Župnijska skupnost je živahna in povezuje mlado in staro ljudstvo, ki želi pripadati Bogu in služiti sočloveku. V svoji sredi imajo štiri pevske zbore in tako so nedeljska bogoslužja vedno lepo oblikovana tudi s petjem. Župnija je v soupravljanju s sosednjo župnijo Trstenik – to pomeni, da obe župniji vodi en duhovnik (Franc Brečko), a je v vsakem kraju redna nedeljska in delavniška sveta maša, verouk in druge aktivnosti. Verouk poteka enkrat na teden za vse osnovnošolce in predšolske otroke in se ga udeleži okrog 60 veručencev. Pred leti se je prenovilo stanovanje, ki je več let samevalo, zdaj pa v njem živi mlada družina. Kateheti, ki poučujejo verouk so vsi laiki iz domačih krajev, kar je še en dokaz, da se prebivalci tukajšnjih krajev čutijo pripadni svojemu kraju. Vsako leto, v sklopu župnije pripravijo »Miklavževanje« in »koledovanje«, pred največjim praznikom, Veliko nočjo, otroci po vseh vaseh raznosijo blagoslovljen ogenj, ključarji in župnijski svet, s pomočjo vseh župljanov, pa izredno dobro in gospodarno skrbijo za obe cerkev – farno cerkev Sv. Andreja in podružnično cerkev sv. Lamberta.
V skupnih prostorih krajevnega doma in telovadnici potekajo razna priložnostna druženje in športne vadbe. Člani krajevnega odbora skrbijo, da so skupni prostori dostopni vsem krajanom in so v »uporabi«, kar je vedno boljše, kot da prostor sameva. V sklopu KS je bilo, v sodelovanju z občino Kranj, prenovljeno tudi stanovanje nad domom krajanov in zdaj nudi prijeten in prostoren dom mlademu zakonskemu paru.
Podružnično šolo obiskuje okrog 90 otrok od prvega do petega razreda. Na šoli je zaposlenih sedem učiteljic, ki so predane svojemu delu in z raznimi povezovalnimi dogodki (pomladna prireditev, »mini valeta« …) skrbijo za povezanost s krajem. Šolo obiskujejo otroci iz KS Goriče in sosedje KS Golnik.
Če ravno krajevna skupnost Gorče zares ni velika in je prav zares, na skorajšnjem repu občine Kranj, ne moremo reči, da je to pozabljen kraj – v njem namreč živimo ljudje – veselega srca, ki nam naš kraj, naša zemlja, veliko pomeni. Čuti se pripadnost kraju in le en dokaz, kako dobri znamo biti sokrajani je bil prav pred nedavnim – ko je požar uničil streho na hiši v naši sredi – čisto vsako gospodinjstvo je pomagalo s prostovoljnim darom – saj se vsak zaveda, da nesreča nikoli ne počiva in da je, v dobrem in še posebej v slabem, skupnost, ki druži skupaj, si pomaga in zna kdaj tudi malo »potrpeti«. izrednega pomena.
