Naselje Kokrica se omenja že v 11. iin 12. stoletju, kjer so živeli poljedelci na rodovitni zemlji z obilo vode in sonca, Seveda so plačevali »desetino« raznim vladarjem, tudi bližnjemu gradu Brdo. Radi raznih nepravičnosti, ter izkoriščanj so za željene bodoče spremembe, tukaj živeči ljudje velikoštevilno sodelovali za spremembe v prvi in drugi svetovni vojni. Po zadnji vojni se je življenje v novi državi izboljšalo, nastali so okraji in po letu 1964 krajevne skupnosti.
Kokrica je nastala kot ena izmed enainštiridesetih občine Kranj. Najbolje zgodovino naselij opisuje Tone Kavčič v knjigi; PO STOPINJAH PRETEKLOSTI KOKRICE IN OKOLIŠKIH VASI izdani oktobra 2024. KS Kokrica je bila skozi vso daljno in bližno zgodovino zelo aktivna, mnogo športna in napredna. Kolesarji so bili najmočnejše društvo v takratni Jugoslaviji. Bogdan Norčič je v Planici na velikanki skočil takrat najdaljši skok na svetu-žal podrsal in polet ni bil priznan. Smučarka Mojca Dežman nas je zastopala l.1988 na olimpijadi v Calgaryu. V tem letu so vaščani zgradili tudi prvo moderno kabelsko televizijsko omrežje na Gorenjskem, s kopico domačih in tujih programov. Kasneje so dogradili še plinovodno omrežje in nazadnje fekalno kanalizacijo.
Umetniki samorastniki so ustvarili likovne kolonije in kiparska dela, kamor spadajo tudi Volaričeve »sešvasane« skulpture. Posebej aktivna so bila društva, turistično društvo je s svojimi prireditvami posebej izstopalo in je zelo dejavno še danes. V letih v novo tisočletje, so uspeli dokončno odstraniti lokacijsko povsem neustrezno smetišče na robu Udin boršta, sodobno obnoviti medkrajevno Golniško cesto in cesto na Brdo. Žal smo medtem izgubili kar tri gostinske objekte, Picerijo Dežman, gostilno TOPORŠ in gostišče-nazadnje imenovano VIVA, tik ob pred desetletji moderno povečani cerkvi svetega Lovrenca. Najbližja zgodovina pa je ime kraja ponesla po vsem svetu s pomočjo odličnih skakalcev; Robert, Kranjec, Anže Lanišek in Nika Križman.
