Razvoj območja današnje soseske Planina je tesno povezan z industrijskim razvojem Kranja po vzpostavitvi železniške povezave leta 1870. Ta je spodbudila gospodarsko rast, ki se je dodatno okrepila v 20. letih 20. stoletja z vstopom tujega kapitala, predvsem v tekstilno, čevljarsko in gumarsko industrijo.
Najstarejši del območja Planine sega v 40. leta 20. stoletja, v čas nemške okupacije, ko je bila zgrajena četrt Novi dom. Ta je bila namenjena nastanitvi delavcev in uradnikov, zaposlenih v industriji, in jo zaznamujejo nizke stanovanjske hiše z vrtovi ter notranjimi dvorišči.
Po drugi svetovni vojni se je Kranj razvil v eno ključnih industrijskih središč v Sloveniji, kar je povzročilo povečano potrebo po delovni sili in posledično po stanovanjih. V tem obdobju so nastajala nova stanovanjska naselja, med njimi tudi Planina, katere intenzivnejša gradnja se je začela konec 60. let.
Urejanje Ceste 1. maja, leta 1982. Foto: Drago Holynski/fototeka Gorenjskega muzeja
Načrtna urbanizacija območja Planine se je pričela leta 1971. Soseska je bila zasnovana z vidika kakovosti bivanja, z nižjo gostoto poselitve, večjim deležem zelenih površin ter ločevanjem prometnih in peš površin. Prvi stanovalci so se v nova stanovanja vselili že leta 1973.
Gradnja je potekala fazno do druge polovice 80. let, pri čemer so pomembno vlogo pri zagotavljanju stanovanj odigrala tudi večja podjetja, kot sta Iskra in Tekstilindus. Ob tem so se vzporedno razvijali tudi izobraževalni in drugi javni objekti.
Odprtje nove osnovne šole in športne dvorane na Planini I, avgusta 1980.
Zaradi intenzivnega priseljevanja iz različnih delov Slovenije in nekdanje Jugoslavije se je območje Planine oblikovalo kot demografsko raznoliko okolje.
Z razvojem soseske je bila zagotovljena tudi ustrezna prometna povezanost z mestnim jedrom in industrijskimi območji, kar je omogočilo njeno učinkovito vključitev v širši urbani prostor Kranja.
Foto: Drago Holynski/fototeka Gorenjskega muzeja.
