Območje ima dolgo zgodovino poselitve. Prostor je bil verjetno poseljen že v prazgodovini v zgodnjem srednjem veku pa so se na gozdnatih pobočjih začele oblikovati manjše kmetije in zaselki. Območje je pisno prvič omenjeno leta 973, vasi pa se v pisnih virih pojavljajo od 13. in 14. stoletja naprej, ko so bile vključene v loško gospostvo, ki je bilo fevdalna posest freisinških škofov. Prebivalci so se preživljali s kmetijstvom, živinorejo in gozdarstvom, pomembno vlogo pa je imela bližina Kranja, kjer so prodajali svoje pridelke. Nekateri so se ukvarjali tudi z mlinarstvom.
Posebno mesto ima romarska cerkev na Sv. Joštu nad Kranjem, ki je bila v preteklosti znano romarsko središče, še posebej v 18. stoletju, ko so cerkvi dodali »svete stopnice«. Konec 19. stoletja je romarski sloves usahnil.
Foto: Razglednica prikazuje sv. Jošt v začetku 20. stoletja. Poleg cerkve sta upodobljena tudi župnišče, ki je bilo med 2. svetovno vojno požgano, in znameniti sveti studenec pod vrhom Jošta.
Prebivalci so glede na lego vasi gravitirali na različna središča, kot so narekovale povezave; tako je bilo območje skozi zgodovino razdeljeno med tri fare, kar se je ohranilo do danes: Pševo, Javornik in Sv. Jošt pripadajo šmartinski fari, Planica starološki fari, Čepulje in Lavtarski Vrh pa spadata v župnijo Bukovščica.
Prometne povezave so bile vse do sredine 20. stoletja slabe, zato so vasi ohranile izrazit podeželski značaj, tradicionalno krajino in močno lokalno identiteto.
Med 2. svetovno vojno je bilo območje močno zaznamovano s partizanskim odporniškim gibanjem, čemur pričajo številna spominska obeležja. Na Rovtu na Planici se je marca 1942 odvijala bitka med okupatorjem in partizani Selške čete, v kateri je padlo 15 borcev, ki so na Planici tudi pokopani. Med vojno je bilo minirano in požgano tudi župnišče na Joštu.
Po 2. svetovni vojni so se prebivalci pričeli zaposlovati v kranjskih tovarnah in razvijati dopolnilno dejavnost na kmetijah. Leta 1949 je bila v Pševem zgrajena šola, ki danes služi kot dom krajanov. Leta 1950 je bil na Joštu zgrajen smučarski dom, gora pa je postala priljubljena izletniška točka med Kranjčani. Posebej obiskana so bila prvomajska praznovanja na Joštu. Številni Kranjčani so si v vaseh pod Joštom postavili svoje počitniške hišice. Posebno mesto med prebivalci zaseda Prostovoljno gasilsko društvo Jošt, ki je bilo ustanovljeno leta 1953. Konec 20. stoletja in v začetku 21. stoletja so se vasi modernizirale: leta 1995 je bila končno zgrajena asfaltna cesta vse do Planice, leta 2002 pa vodovod.
