Naselja, ki danes spadajo pod okrilje KS Goriče, so bila naseljena že v najstarejših doba. To dokazujejo eneolitska najdišča in arheološke najdbe (kladivo v Zalogu, grobišča na Golniku …). Kasneje so bila na tem območju organizirana gospostva velikih posvetnih fevdalcev – kranjskih mejnih grofov in njihovih namestnikov. K razvoju teh krajev so gotovo pripomogle tudi stare cestne povezave. Cesta Križe – Goriče – Preddvor je gotovo obstajala že v 11. stoletju in je služila za povezavo briksenške posesti.
Foto: Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld, Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744, NUK - Kopija
Krajevna skupnost Goriče, je bila nekdaj, v času pred drugo svetovno vojno, samostojna občina, ki se je kasneje priključila občini Preddvor. Takratni prvi župan te občine je bil vaščan Letenic, Karel Zaplotnik.
Nekaj let po drugi svetovni vojni, se je v krajih pokazal potreba po vzpostavitvi manjših krajevnih enot, ki bi omogočale neposreden stik z občani in njihovo sodelovanje pri urejanju lokalnih zadev. Tako je bila oblikovan Krajevni ljudski odbor Goriče.
Krajevna skupnost Goriče, v malo drugačni obliki, kot jo poznamo danes, je začela delovati v letu 1965. Prvotno je v območje KS Goriče spadala tudi sosednja vas, Tenetiše. V vseh nadaljnjih letih je bilo pri vseh projektih v okviru KS Goriče izredno pomemben prispevek krajanov v obliki namensko zbranih sredstev in prostovoljnega dela. S prostovoljnim in solidarnim delom se je med ljudmi krepil občutek odgovornosti za napredek kraja.
Podeželsko okolje je dajalo pomemben vir preživljanja z živinorejo. Razširjeno je bilo predenje volne, tkanja sukna in platna, kar je dajalo dohodek predvsem kajžarjem in bajtarjem.
V sredino 19. stoletja pa segajo začetki opekarstva v teh krajih. Zidno, pohodno in strešno opeko (»bobrovce«) so izdelovali in žgali v pečeh na Letencah, Srednji vasi in v Goričah. V Zalogu so od konca 19. stoletja, do druge svetovne vojne, imeli mesarko obrt in prodajo mesa. Z drugo svetovno vojno je ta obrt zamrla. Ljudje so se preživljali tudi z izdelovanjem čevljev in copat, mizarstvom in tapetništvom. Okoliški potoki so nudili dovolj energije za pogon nekaj mlinov in žag po krajih, ki danes spadajo v KS Goriče.
Ljudje so bili med seboj povezani in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo s krajevnimi samoprispevki asfaltiranih več kilometrov makadamskih cest, preurejeno je bilo pokopališče v Goričah in zgrajena mrliška vežica. Nekaj let kasneje je večina krajanov s prostovoljnimi delom in denarnim prispevkom pomagala zgraditi telefonsko omrežje. Gasilsko društvo Goriče deluje že preko 70 let, župnijska cerkev sv. Andreja pa je v letu 2022 praznovala 170. obletnico posvetitve farne cerkve sredi vasi.
