Muzejski Mnogo hrupa za nič: Potek in ozadje odkritja "staroslovanskega svetišča" na ptujskem gradu.

Neposredno po viharnih pretresih druge svetovne vojne so na ptujskem gradu potekala takrat največja arheološka izkopavanja v Jugoslaviji, s katerimi so želeli dokazati "edinstvo v kulturnih predmetih naših slovanskih pradedov v arealih etničnih mej današnjih Jugoslovenov." Tako so zapisali vodilni slovenski in hrvaški arheologi ter zgodovinarji na ptujskem gradu v pismu, ki so ga poslali Edvardu Kardelju na pariško mirovno konferenco septembra 1946. S tem so se seveda zoperstavili Hitlerjevemu "ukazu" iz začetka ofenzive na Jugoslavijo aprila 1941: "Naredite mi to deželo spet nemško!" Med velikimi izkopavanji na Ptuju so med drugim naleteli na objekt, ki so ga takrat interpretirali kot staroslovansko svetišče, kasneje pa kot srednjeveški stolp. Sledeč Heraklitovemu načelu »boj je oče vsega in vsemu kralj,« so soočena mnenja ene in druge strani. Predavanje je postavljeno v okvir povojne gradnje države, ko so zgodovinarji, fizični antropologi in arheologi pomagali postavljati novo državo na nove temelje.