Mag. Štefan Kadoič je s svojim dolgoletnim delovanjem pomembno prispeval k razvoju Kranja na področjih zdravstva, izobraževanja, športa in gospodarstva. Kot podžupan je sodeloval pri številnih ključnih projektih, med drugim pri širitvi Zdravstvenega doma Kranj, vzpostavitvi nove Mestne knjižnice Kranj ter razvoju izobraževalnega središča Zlato polje in visokošolskega izobraževanja. Pomembno vlogo je imel tudi pri gradnji športne infrastrukture, zlasti bazena, ledne dvorane in kegljišča. Kot predavatelj in dekan Fakultete za organizacijske vede je svoje znanje prenašal na številne generacije študentov. S svojim delom in vizijo je pomembno zaznamoval razvoj Kranja kot regijskega središča Gorenjske.

Vitomir Gros je nekdanji politik, podjetnik in strokovnjak s področja strojništva, ki je pomembno zaznamoval razvoj Kranja in osamosvajanje Slovenije. Bil je predsednik Obrtnega združenja Kranj, soustanovitelj Slovenske obrtniške stranke in vodja kranjskega DEMOS-a. Kot soavtor Deklaracije o suverenosti Slovenije je pomembno prispeval k osamosvojitvenim prizadevanjem in izvedbi plebiscita. Leta 1990 je bil izvoljen za župana kranjske občine, ki jo je vodil devet let. V času svojega županovanja se je zavzemal za razvoj občine, krepitev gospodarstva in izboljšanje infrastrukture. S svojim političnim in gospodarskim delovanjem je pomembno prispeval k napredku in ugledu Kranja.

Matevž Oman je s svojim dolgoletnim kulturnim delovanjem in raziskovanjem zgodovine pomembno prispeval k ohranjanju kulturne dediščine Stražišča. Šestnajst let je bil predsednik Zveze kulturnih organizacij v Mestni občini Kranj in dejavno sodeloval pri oblikovanju kulturnega in družabnega življenja v domačem kraju. V številnih zapisih, publikacijah in knjigah je dokumentiral zgodovino Stražišča, tradicionalne obrti, kot sta sitarstvo in žimopreja, ter življenje in običaje njegovih prebivalcev. S svojim delom je za prihodnje generacije ohranil dragoceno pisno in slikovno dediščino kraja.

Prof. Matevž Fabijan (1933–2024) je s svojim dolgoletnim delovanjem pomembno prispeval k razvoju in dvigu kakovosti zborovskega petja v Kranju in Sloveniji. Ustanovil in vodil je več kot 20 pevskih zasedb ter pomembno vplival na uveljavitev slovenskega zborovskega petja doma in v tujini. Poseben pečat je pustil z vodenjem Mladinskega pevskega zbora Gimnazije Kranj in Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj. Njegova glasbena zapuščina ostaja pomemben del kranjske in slovenske zborovske tradicije.

Franc Hvasti (1944–2023) je s svojim dolgoletnim delovanjem odločilno prispeval k razvoju in popularizaciji kolesarstva v Kranju in Sloveniji. Kot organizator in vodja številnih vrhunskih kolesarskih prireditev je Kranj pomagal uveljaviti kot pomembno kolesarsko središče. Sodeloval je pri organizaciji Balkanskega prvenstva leta 1980, etap Gira v letih 1994, 2001 in 2004 ter vodil več kot 40 dirk za Veliko nagrado Kranja. S svojim strokovnim znanjem, vztrajnostjo in predanostjo je pomembno vplival na razvoj slovenskega kolesarstva ter postavil temelje za uspešno delo naslednjih generacij kolesarskih strokovnjakov in organizatorjev.

Anton Rešek je s svojim dolgoletnim delovanjem pomembno prispeval k ohranjanju vrednot slovenske osamosvojitve in zgodovinskega spomina na osamosvojitveno vojno. Leta 2001 je prevzel vodenje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj, ki povezuje veterane šestih gorenjskih občin. Pod njegovim vodstvom je združenje okrepilo svoje delovanje in pridobilo prostore v kranjski vojašnici. Bil je pobudnik postavitve več spominskih obeležij, med drugim na območju brniškega letališča in Jezerskega vrha ter na objektih, kjer so bila med osamosvajanjem tajna skladišča orožja in opreme teritorialne obrambe.

Andrej in Marija Štremfelj sta vrhunska alpinista in gorska vodnika, ki sta s svojimi izjemnimi dosežki pomembno zaznamovala slovenski in svetovni alpinizem. Leta 1990 sta kot prvi zakonski par na svetu skupaj osvojila Mount Everest, Marija pa je postala prva Slovenka na njegovem vrhu. Andrej se je na najvišji vrh sveta povzpel dvakrat, leta 2019 pa je za svoje življenjsko delo prejel prestižno priznanje zlati cepin. Oba sta dolgoletna člana Alpinističnega odseka Kranj, dejavna tudi pri izobraževanju in usposabljanju alpinistov. Njuni dosežki, predanost goram in medsebojna podpora so pomemben del slovenske alpinistične zgodovine.

Andrej Babič (1923–2019) je s svojim dolgoletnim družbenim, gospodarskim in turističnim delovanjem pomembno prispeval k razvoju in ugledu Kranja. Bil je prvi predsednik Krajevne skupnosti Primskovo, ustanovitelj Turistične zveze občine Kranj in soustanovitelj Gorenjske turistične zveze. Pomembno vlogo je imel pri gradnji zadružnih domov na Gorenjskem ter vrsto let deloval v veteranskih in turističnih organizacijah. Kot ljubiteljski fotograf je več kot pol stoletja dokumentiral življenje, podobo in zgodovino Kranja ter Gorenjske. S svojim delom je pomembno prispeval k ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine ter krepitvi domoljubja.

Dr. Milivoj Veličković Perat (1937–2024) je s svojim dolgoletnim strokovnim delom pomembno prispeval k razvoju zgodnje obravnave otrok z razvojnimi in nevrološkimi motnjami v Kranju in Sloveniji. Bil je pobudnik ustanovitve Razvojnega tima za Gorenjsko ter organizator prve zdravstveno-terapevtske kolonije v Novigradu, ki je postavila temelje za ustanovitev Gorenjskega društva za cerebralno paralizo in poznejše Zveze Sonček. Svoje znanje je prenašal strokovnjakom doma in v tujini. Dejaven je bil tudi na športnem področju, zlasti v plavanju, vaterpolu in košarki, ter spodbujal zdrav način življenja in rekreacijo.

Dr. Dušan Petrač (1932–2023) je bil mednarodno priznan fizik in strokovnjak na področju vesoljske tehnike. Po šolanju na Gimnaziji Kranj in študiju fizike v Ljubljani je svojo poklicno pot začel kot profesor na kranjski gimnaziji, nato pa se je preselil v ZDA, kjer je doktoriral na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Več desetletij je deloval v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni in pomembno prispeval k razvoju vesoljskih tehnologij, zlasti infrardečih astronomskih satelitov. Za svoje znanstvene dosežke je prejel številna priznanja, med drugim naziv Nasinega ambasadorja osončja. Svoje bogato znanje je prenašal tudi slovenski strokovni in širši javnosti.

Drago Štefe je svojo dolgoletno poklicno pot posvetil razvoju energetike in kar 23 let vodil podjetje Elektro Gorenjska. Opravljal je številne pomembne funkcije v slovenskem in jugoslovanskem elektrogospodarstvu ter sodeloval v strokovnih in gospodarskih organizacijah doma in v tujini. Bil je predsednik Združenja za energetiko Slovenije, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in sodelavec Svetovnega energetskega sveta. Pomembno je prispeval tudi k razvoju lokalnega okolja, med drugim je vodil odbor za elektrifikacijo Bolnišnice Franja in sodeloval pri načrtovanju celostne ureditve starega Kranja.

Dr. Peter Vencelj (1939–2017) je bil fizik, univerzitetni profesor in politik, ki je pomembno zaznamoval slovensko izobraževanje in javno življenje. Poklicno pot je začel v podjetju Iskra, nato pa se je posvetil akademskemu delu in postal redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Kranju. Dejavno je sodeloval v procesih slovenske demokratizacije in osamosvajanja ter opravljal funkcijo prvega ministra za šolstvo v samostojni Sloveniji. Bil je tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za svoj prispevek k vzgoji in izobraževanju je leta 2009 prejel Slomškovo priznanje.

Vincenc Draksler (1930–2018) je bil dobrodelnež in soustanovitelj Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike, ki je pomembno prispeval k razvoju programov za pomoč ljudem z zasvojenostjo in drugim ranljivim skupinam. Za potrebe zdravljenja in rehabilitacije je podaril posestvo ter podpiral ustanovitev reintegracijskega centra in razvoj socialnega podjetništva, ki nekdanjim odvisnikom omogoča ponovno vključevanje v družbo in zaposlitev. S svojo dobrodelnostjo in predanostjo pomoči sočloveku je pustil trajen pečat v Kranju in širši skupnosti.

France Pibernik (1928–2021) je bil pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, ki je pomembno prispeval k ohranjanju in raziskovanju slovenske književnosti. Izdal je sedem pesniških zbirk ter se posvečal raziskovanju slovenske literarne zgodovine, zlasti zamolčanega ustvarjanja slovenskih avtorjev v tujini. Kot dolgoletni profesor na Gimnaziji Kranj je svoje znanje in ljubezen do slovenskega jezika prenašal na številne generacije dijakov. Dejavno je sodeloval pri literarnih projektih, povezanih s Kranjem, med drugim pri Kranjskih zbornikih in ediciji Prešernova pot v svet. S svojim ustvarjanjem in raziskovalnim delom je pustil trajen pečat v slovenski kulturi.

Janez Peklenik (1926–2016) je bil mednarodno priznan znanstvenik in profesor strojništva, ki je pomembno prispeval k razvoju tehniških znanosti in industrije. Deloval je na uglednih tujih univerzah, po vrnitvi v Slovenijo pa ustanovil katedro za tehnično kibernetiko in opravljal funkcijo rektorja Univerze v Ljubljani. Bil je ustanovitelj Inženirske akademije Slovenije in strokovne znanstvene revije s področja proizvodnih sistemov. V svoji bogati raziskovalni karieri je objavil več kot 500 znanstvenih razprav ter pridobil 15 domačih in mednarodnih patentov. S svojim strokovnim delom je pomembno prispeval tudi k tehničnemu razvoju Kranja.

Vladimir Ravnik (1924–2017) je bil priznan slovenski botanik in univerzitetni profesor, ki je pomembno prispeval k raziskovanju in poznavanju slovenskega rastlinstva. Štiri desetletja je deloval na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je vodil Katedro za botaniko in poučeval številne generacije študentov. V svojem raziskovalnem delu se je posebej posvečal slovenskim orhidejam ter objavil številne strokovne članke, ki jih je opremljal z lastnimi risbami in fotografijami. Uveljavil se je tudi kot botanični ilustrator, njegova dela pa so vključena v mednarodno zbirko botanične dokumentacije The Hunt Institute.

Tatjana Dolenc Veličković je specialistka ortopedije, ki je pomembno prispevala k razvoju zgodnjega odkrivanja in obravnave otrok ter odraslih z razvojnimi motnjami. Na Gorenjskem je sodelovala pri uvajanju družinskega pristopa, ki je otrokom z razvojnimi težavami omogočal odraščanje in izobraževanje v domačem okolju. Več kot tri desetletja je sodelovala pri organizaciji mednarodnih medicinskih kongresov, ki so omogočali izmenjavo strokovnega znanja in uvajanje novih pristopov v zdravljenje. S svojim strokovnim in raziskovalnim delom je pomembno prispevala k razvoju zdravstva na Gorenjskem.

Stane Šinkovec (1923–2009) je bil dolgoletni pedagog in ravnatelj Srednje tekstilne šole v Kranju, ki je pomembno prispeval k razvoju tekstilnega izobraževanja. Pod njegovim vodstvom je šola pridobila nove prostore na Primskovem in se razvila v pomembno izobraževalno ustanovo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau, kjer je bil tudi žrtev medicinskih poskusov. Po vojni se je poleg pedagoškega dela posvečal raziskovanju in dokumentiranju usod slovenskih taboriščnikov. S svojimi publikacijami o Dachauu in begunjskih zaporih je pomembno prispeval k ohranjanju zgodovinskega spomina na trpljenje Slovencev med drugo svetovno vojno.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je mednarodno priznana klimatologinja in univerzitetna profesorica, ki se posveča raziskovanju podnebnih sprememb, njihovih vplivov na okolje in možnosti prilagajanja nanje. Kot raziskovalka in profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je avtorica številnih znanstvenih člankov in knjig ter vodja raziskovalnih projektov. Med letoma 2002 in 2008 je sodelovala v Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 skupaj z Alom Gorom prejel Nobelovo nagrado za mir. S svojim znanstvenim in pedagoškim delom pomembno prispeva k ozaveščanju o podnebnih spremembah ter spodbuja vključevanje žensk v znanstvene in tehnične poklice.

Marko Aljančič (1933–2007) je bil biolog, raziskovalec, fotograf in publicist, ki je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja in fotografije v Sloveniji. V jami Tular v Kranju je vzpostavil speleobiološki laboratorij, kjer je raziskoval jamske živali, zlasti človeško ribico. Deloval je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter bil avtor številnih strokovnih člankov in knjig o naravi. Pomemben pečat je pustil tudi na področju fotografije kot pobudnik in soustanovitelj Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Za svoje znanstveno in umetniško ustvarjanje je prejel številna domača in mednarodna priznanja.

Nace Šumi (1924–2006) je bil priznan slovenski umetnostni zgodovinar in univerzitetni profesor, ki je pomembno prispeval k raziskovanju in ohranjanju slovenske arhitekturne ter umetnostne dediščine. Kot profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je vzgojil številne generacije umetnostnih zgodovinarjev, ustanovil Znanstveni inštitut Filozofske fakultete ter vodil Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Bil je avtor in urednik številnih strokovnih publikacij ter pobudnik kulturnih projektov, povezanih s Kranjem. Posebej pomembna je bila njegova vloga pri oblikovanju stalne zbirke Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, s katero je trajno zaznamoval kulturno podobo mesta.

Prof. dr. Boris Paternu (1926–2021) je bil priznan slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor in akademik, ki je pomembno prispeval k raziskovanju slovenske književnosti in njenemu uveljavljanju v mednarodnem prostoru. Predaval je na številnih univerzah po svetu, sodeloval na mednarodnih znanstvenih kongresih ter bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je organizator slovenističnih simpozijev Obdobja in urednik pomembnih strokovnih publikacij. Poseben pečat je pustil s preučevanjem življenja in dela Franceta Prešerna, zlasti z monografijo France Prešeren in njegovo pesniško delo. Sodeloval je tudi pri nastajanju Kranjskega zbornika in tako pomembno prispeval h kulturni dediščini Kranja.

Miha Pogačnik je mednarodno priznan violinist, umetnik in raziskovalec ustvarjalnih procesov, ki povezuje glasbo z gospodarstvom in razvojem vodstvenih sposobnosti. Rodil se je v Kranju, glasbeno izobraževanje pa nadaljeval v Kölnu in ZDA. V svoji bogati glasbeni karieri je nastopil na več kot 2000 koncertih po svetu. Kot pionir povezovanja umetnosti in poslovnega sveta s svojimi inovativnimi pristopi spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in iskanje novih rešitev za izzive sodobne družbe. S svojim mednarodnim delovanjem pomembno prispeva tudi k prepoznavnosti Kranja in slovenske kulture v svetu.

Nikolaj Bevk (1942–2004) je bil uspešen gospodarstvenik in strokovnjak s področja elektrotehnike, ki je pomembno prispeval k razvoju kranjske industrije in njeni mednarodni prepoznavnosti. Poklicno pot je začel v podjetju Iskra Elektromehanika, pozneje pa prevzel vodilne položaje v Iskri Kibernetiki in podjetju Števci, ki se je preimenovalo v Iskraemeco. Pod njegovim vodstvom se je Iskraemeco razvil v mednarodno uspešno podjetje z 20 povezanimi družbami v Evropi in Aziji ter izdelki, prisotnimi v več kot 100 državah. Dejaven je bil tudi v javnem življenju kot član Mestnega sveta Mestne občine Kranj in nadzornih svetov različnih podjetij.

Janez Marenčič (1914–2007) je bil eden najvidnejših slovenskih fotografov, ki je pomembno zaznamoval razvoj umetniške fotografije v Sloveniji. S fotografijo se je začel ukvarjati v tridesetih letih prejšnjega stoletja, med drugo svetovno vojno pa je dokumentiral dogajanje v narodnoosvobodilnem boju. Po vojni je sodeloval pri ustanovitvi Fotografskega društva Janez Puhar v Kranju. V petdesetih letih je razvil prepoznaven fotografski slog s pogledi iz zraka, med njegovimi najbolj znanimi deli pa je večkrat nagrajena fotografija Preproga iz leta 1955. S svojim ustvarjanjem in mednarodnimi uspehi je pomembno prispeval k uveljavitvi slovenske fotografije.

Rudi Šeligo (1935–2004) je bil priznan slovenski pisatelj, dramatik in politik, ki je pomembno zaznamoval slovensko književnost in kulturno življenje. Med njegova najvidnejša dela sodijo roman Triptih Agate Schwarzkobler ter drame Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida in Svatba. Bil je urednik literarnih revij, predsednik Društva slovenskih pisateljev ter eden vidnejših akterjev slovenske demokratizacije. Opravljal je tudi funkciji poslanca in ministra za kulturo. Za svoje ustvarjanje je prejel veliko Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj, mesto pa je njegov spomin počastilo s postavitvijo doprsnega kipa in poimenovanjem ulice.

Dr. Ljubo Sirc (1920–2016) je bil mednarodno priznan slovenski in britanski ekonomist, publicist in zagovornik demokracije. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v odporniški skupini Stara pravda, po vojni pa je bil zaradi svojih političnih prepričanj preganjan. Leta 1955 je odšel v Veliko Britanijo, kjer je doktoriral iz ekonomije in ustanovil inštitut za raziskovanje komunističnih gospodarstev. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1989 je dejavno sodeloval v političnem in civilnodružbenem življenju ter prispeval k razvoju demokratične misli in gospodarske svobode.

Nejc Zaplotnik (1952–1983) je bil eden najvidnejših slovenskih alpinistov, gorski reševalec in pisatelj. V svoji alpinistični karieri je opravil več kot 350 vzponov ter osvojil tri osemtisočake – Makalu, Gašerbrum in Mount Everest, na katerega se je leta 1979 skupaj z Andrejem Štremfljem povzpel kot prvi Slovenec. Bil je tudi pionir ekstremnega alpinističnega smučanja in avtor znamenite knjige Pot, ki velja za eno najpomembnejših del slovenske alpinistične literature. Leta 1983 je tragično umrl med odpravo na Manaslu v Himalaji. S svojimi dosežki in literarno zapuščino je trajno zaznamoval slovenski alpinizem.

Tomo Česen je mednarodno priznani slovenski alpinist in športni plezalec, ki se je uveljavil z izjemnimi vzponi v najzahtevnejših svetovnih gorstvih. Med njegove največje dosežke sodijo prvenstveni vzpon na Jalung Kang (1985), vzpon na Broad Peak (1986) in samostojni vzpon prek severne stene Jannuja (1989). Svojo plezalno pot je začel v Alpinističnem odseku Kranj, kjer je deloval tudi kot inštruktor in načelnik. Pozneje je pomembno prispeval k razvoju slovenskega športnega plezanja kot trener, vodja reprezentanc in organizator mednarodnih tekmovanj, med drugim svetovnega pokala v Kranju.