Krajinski park in zavarovana območja narave
UDIN BORŠT
Krajinski oziroma spominski park Udin boršt severno od Kranja je zaradi naravnih pogojev na ledeniški terasi iz apnenčastega konglomerata eno zadnjih sklenjenih območij nižinskih gozdov v osrednji Sloveniji.
Zaradi njegove pestre zgodovine se na tem območju prepletajo elementi kulturne in naravne dediščine. Gozdno območje, ki se razprostira ob reki Savi, je znano po svoji bogati biotski raznovrstnosti ter ekološki pomembnosti.
Nekatere značilnosti Udin boršta vključujejo različne vrste rastlinstva in živalstva, pa tudi številne pohodniške in rekreacijske poti, ki privabljajo obiskovalce iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Poleg tega je to območje tudi priljubljeno med domačini za sprehode in rekreacijo na prostem.
Preberite več:
KANJON KOKRE
Kanjon reke Kokre skozi Kranj je zaradi naravnih vrednot sredi mesta, biotske raznovrstnosti ter posebnih vrst in habitatnih tipov od leta 2024 zavarovan kot naravni spomenik državnega pomena.
Območje naravnega spomenika se razteza od sotočja Kokre z Rupovščico do razgledne točke Pungert. Večji del naravnega spomenika se nahaja pod starim mestnim jedrom Kranja in je geomorfološka posebnost z globoko sotesko v obliki črke U s strmimi konglomeratnimi stenami, skalnimi bloki in spodmoli, ki so posledica geoloških, geomorfoloških in hidroloških procesov.
Zaradi lege kanjona, sestave, oblike in ekspozicije površja sta reka in obrečni prostor z različnimi habitatnimi tipi območje izjemne biotske pestrosti. Kanjon reke Kokre je zeleni del mesta Kranja in sodi med gozdove s posebnim namenom.
Preberite več:
BOBOVŠKA JEZERCA
Bobovška jezera so skupina treh jezer v bližini naselja Bobovek na Gorenjskem. Njihova skupna površina je okrog 4,5 ha. Največje, severno ležeče jezero je Krokodilnica, južno se imenuje Čukova jama, vzhodno in hkrati najmanjše pa Ledvička.
Nastanek jezer
Vse do 20. stoletja je bil na območju med potokom Belca in Kokrica ter naseljem Bobovek zamočvirjen travnik. Med prvo svetovno vojno je na tem mestu začela obratovati opekarna Bobovek. Globel, ki je nastala z izkopom gline po letu 1905, se imenuje Čukova jama.
Leta 1953 so na območju našli ostanke mamuta, ki izvirajo izpred zadnje poledenitve, to je pred približno 180.000 leti. Leta 1965 so našli ohranjene ostanke fosilne ribe klenič (Leuciscus leuciscus).
Leta 1971 so prenehali izkoriščati glino in prenehali z izčrpavanjem talne vode. Posledično je nekdanje glinokope začela zalivati tako talna kot meteorna voda.
Glinokopno območje sta po prenehanju delovanja opekarne sestavljali dve večji jezeri Čukova jama in Krokodilnica, manjša mlaka z imenom Ledvička in številne manjše globeli, ki so ostale skrite v smrekovem gozdu poleg Čukove jame (Geiser, 1995).
Leta 1971 so glino prenehali izkoriščati in nekdanje glinokope je zalila voda. Jezerca so danes zaraščena z vodnim in obvodnim rastlinjem. Postala so življenjski prostor številnih vodnih živali in ptic.
Glinokopna jezerca so zaradi ornitoloških, paleontoloških in ekosistemskih posebnosti zaščitena in razglašena za naravno vrednoto državnega pomena.
Preberite več: