Javni parki
BLEIWEISOV PARK
Osrednji mestni park med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto je poimenovan po znamenitem kranjskem rojaku dr. Janezu Bleiweisu. Park, ki meri 7.500 kvadratnih metrov in je tako največji v mestu, obiskovalcem ponuja številne možnosti za aktiven oddih od mestnega vrveža. Poleg nove ozelenitve in zasaditve dreves so v parku pešpoti, kolesarska povezava, površine za oddih s klopmi, dva pitnika, več otroških igral, vadbeni rekviziti, koški za odpadke in označevalne table.
V novi park je MOK ob soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine prestavila tudi spomenik dr. Janeza Bleiweisa, ki se je pred tem nahajal med Bleiweisovo cesto in Cesto Staneta Žagarja. Spomenik Bleiweisa, ki je znan tudi s plemiškim nazivom vitez Trsteniški, stoji ob Bleiweisovi cesti, in sicer med starim mestnim jedrom, kjer je njegova rojstna hiša, in Trstenikom, od koder so izvirali njegovi predniki. Nova lokacija spomenika ima zaradi neposredne bližine Zdravstvenega doma Kranj in Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj tudi simbolni pomen, saj je bil dr. Bleiweis tudi zdravnik in porodničar.
Preberite več:
- Mestna občina Kranj odprla največji park v mestu - Bleiweisov park (17. 5. 2024).
- Mestna občina Kranj ureja novi park, največji v mestu – Bleiweisov park (16. 10. 2023).
PARK SLOVENSKE HIMNE
Park je poimenovan po slovenski himni, Zdravljici, ki jo je napisal France Prešeren in uglasbil Stanko Premrl ter pesmi Naprej zastava slave Simona Jenka, ki jo je uglasbil Davorin Jenko. Slednja je bila narodna himna od leta 1860 do osamosvojitve Slovenije, nato pa je postala himna Slovenske vojske. Prva kitica je z delom srbske in hrvaške narodne himne tvorila himno Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918–1929) in himno Kraljevine Jugoslavije (1929–1941).
Park je posvečen himnama in velikima slovenskima pesnikoma, Francetu Prešerenu in Simonu Jenku, ki sta pokopana v bližnjem Prešernovem gaju.
Ureditev parka je izrazito horizontalna, s poudarkom na dvignjeni ploščadi, ki omogoča razgled na spominska obeležja v Prešernovem gaju, vključno s spomenikom Prešernu in paviljonom nad grobovoma obeh pesnikov. Park obdaja sprehajalna pot, zgodovinski simbol slovenstva pa je označen z lipovim drevesom, ki stoji na diagonali med grobovoma Jenka in Prešerna.
Med izgradnjo parka so ob arheoloških raziskavah v letih 2022 in 2023 odkrili devet prazgodovinskih žarnih in šest skeletnih grobov iz poznoantičnega oziroma zgodnjesrednjeveškega obdobja. Med pomembnejše sodita grobova s pridanim bogatim keramičnim posodjem, bronasto iglo in modrimi steklenimi jagodami ogrlice. Grobovi so umeščeni v čas starejše železne dobe (9.–8. stoletje pr. n. št.) in pomembno dopolnjujejo podobo velikega prazgodovinskega grobišča, ki se je razprostiralo severno od mestnega središča Kranja.
Park smo uradno odprli junija 2023 s slovesnima nagovoroma predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar in župana Mestne občine Kranj Matjaža Rakovca.
Preberite več:
- Slovesno odprli Park slovenske himne (1. 6. 2023)
- V bodočem Parku slovenske himne razstavili natečajne rešitev (18. 5. 2022)
- Za ureditev Parka slovenske himne prejeli 15 natečajnih rešitev (23. 3. 2022)
- V teku je natečaj za Park slovenske himne (24. 1. 2022)
Park slovenske himne v medijih:
PARK LA CIOTAT
Park La Ciotat na Bleiweisovi cesti v Kranju nosi ime po francoskem mestu tj. prvem mestu, s katerim se je Kranj pobratil leta 1958.
Mestna občina Kranj je park prenovila v letu 2022 in od takrat vključuje devetdeset metrov betonskih zidcev s približno šestdesetimi metri klopi v dveh nivojih, površina med klopmi pa je na najnižjem nivoju tlakovana z granitnimi kockami. Od leta 2022 je v parku sprehajalcem v topli polovici leta na voljo voda iz pitnika.
V severnem delu parka so umeščeni smerokazi z oddaljenostjo vseh enajstih mest, s katerimi je Kranj pobraten. V zadnjih šestih desetletjih je Mestna občina Kranj (MOK) stkala mnoge prijateljske čezmejne vezi. Mednarodno zgodbo pa nadgrajuje tudi s postavitvijo spominskega obeležja mednarodnih literarnih sodobnikov Franceta Prešerna.
Trenutno je v parku ob sprehajalni poti sedem doprsnih kipov. Poleg Prešernovega, so tam umeščeni še doprsni kipi ruskega sodobnika Mihaila Jurjeviča Lermontova, ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, španskega pesnika Joseja de Esproncede, francoskega poeta Alphonsa de Lamartina, madžarskega pesnika Sándorja Petőfija in poljskega predstavnika romantike Adama Mickiewicza.
Preberite več:
- V Kranju postavili doprni kip Prešernovega poljskega sodobnika (22. 3. 2024).
- V Kranju postavili doprsni kip Prešernovega madžarskega sodobnika (14. 3. 2023)
- V prenovljenem parku La Ciotat postavili kip Prešernovega francoskega sodobnika (2. 8. 2022)
- V Kranju postavili kip Prešernovega španskega sodobnika Joséja de Esproncede (2. 2. 2022)
- V Parku La Ciotat v Kranju tudi kip Prešernovega sodobnika Tarasa Ševčenka (8. 11. 2021)
- V Kranju postavili spominsko obeležje Prešernovih sodobnikov (18. 10. 2021)
PREŠERNOV GAJ
Prešernov gaj je park arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc, ki leži v središču Kranja. Od leta 1798 se je na tem območju nahajalo mestno pokopališče, ki so ga za pokope prenehali uporabljati tik pred drugo svetovno vojno, to je leta 1931. Kljub temu da so večino nagrobnikov in posmrtnih ostankov prenesli na novo mestno pokopališče, so tu ostali grob dr. Franceta Prešerna in njegove hčere Ernestine Jelovšek ter grob pesnika Simona Jenka.
V Prešernovem gaju so tudi spomenik bazoviškim žrtvam (eden prvih spomenikov žrtvam fašističnega nasilja v Evropi, postavljen leta 1931), Majdičeva grobnica z marmornim reliefom »Vstajenja« in spomenik izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju.
