Vabljeni na razstavo o zgodovinskih dogodkih in dejanjih generala Rudolfa Maistra ter borcev za severno mejo, ki je na ogled v avli Gimnazije Kranj od 3. do 9. novembra 2021, od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje.
Razstavo organizirata Društvo generala Rudolfa Maistra in Gimnazija Kranj z namenom spoznavanja zgodovinskih dogodkov in dejanj nastajanja samostojne države Slovenije. Domoljubna dejanja generala Maistra in borcev za severno mejo so bila nedvoumno prvi korak prizadevanj za svobodno in samostojno Slovenijo, ki letos proslavlja 30. letnico obstoja.
Rudolf Maister - Vojanov (29. marec 1874–26. julij 1934) je bil borec za severno mejo, general, slovenski pesnik in tudi dijak Gimnazije Kranj (nižja gimnazija) od leta 1885 do leta 1890. 30. oktobra 1918 je mariborski avstrijski občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju odločno izjavil: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest SHS in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«
Še tisti dan so bile vse vojašnice in Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo.
Maister tudi v koledarju Slovenski velikani
Na fotografiji zgoraj je Maistrov portret, ki ga je za Koledar in Potujočo razstavo Gimnazije Kranj 2020 – Slovenski velikani narisala kranjska gimnazijka Helena Potočnik. Zdaj je na voljo že koledar Slovenski velikani 2022, katerega portreti so ustvarjeni v tehniki svinčnika (rjava barvica). Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerim želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas.
Naročila za koledar, ki je že izšel, sprejemajo v tajništvu pri gospe Tatjani Cvetko: 04 2811710 ali tatjana.cvetko@gimkr.si. Izkupiček prostovoljnih prispevkov bo namenjen šolskemu skladu.
Na ogled je na tej povezavi.
Do zdaj je bilo v treh koledarjih in potujočih razstavah Slovenski velikani upodobljenih 36 portretov pomembnih slovenskih osebnosti. Nekatere pripadajo kanonu slovenske biografije, spet druge smo skoraj izbrisali iz našega spomina. Naloga upodobiti cvet slovenskega naroda se zdi nedosegljiva, saj bi se ji lahko posvečali desetletja, v svojem idealizmu je lahko tudi kamen spotike. S tehniko svinčnika je tudi tokrat pet kranjskih gimnazijk, med njimi je Gaja Bumbar sodelovala pri vseh treh projektih, v maniri starih mojstrov nadaljevalo delo svojih predhodnic.
V novo leto stopamo z neuklonljivo, samosvojo in vznemirljivo Almo Karlin ter popotujemo čez brezdanja duhovna obzorja posameznikov, vse dokler leta 2022 ne bomo zapustili z Janezom Bleiweisom, Kranjčanom s prizemljenim, trmastim, nekoliko robatim značajem, pa tudi zmernim in popustljivim, kot ga opisujejo nekateri. Romantičen in idealiziran je pogled na slovenskega človeka, vendar verjetno le takšno doživljanje nas samih lahko prispeva k ustvarjanju samozavestne, tvorne, strpne slovenske biti. Ustvarjanje idealov je del ustvarjanja naroda in v širšem pogledu ustvarjanja človeštva. Kaj bi bil človek brez idealov?
Do zdaj smo upodobili:
Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar
Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung
Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis