Znanost na cesti: Kaj o ljubezni ve nevroznanost

Ljubezen je eno najglobljih človeških čustev. Spremlja nas od otroštva do pozne starosti, od antike do modernih časov. Ljubezen najdemo v najstarejših ohranjenih zapisih, v Bibliji, v besedilih srednjeveških pisarjev, in seveda v sodobnih knjigah in filmih. Skozi tisočletja ni izgubila skrivnosti, šarma, privlačnosti in norosti niti v tej digitalni dobi, ko smo preplavljeni z informacijami. A kaj je ljubezen? Od kod izvira to čustvo? Smo ljudje edina živa bitja, ki občutijo ljubezen? Lahko ljubezen razložimo z nekaterimi kemičnimi reakcijami v naših možganih? Je ljubezen le trik narave, ali nekakšno višje čustvo? Na nobeno od teh vprašanj nimamo natančnih odgovorov, vseeno pa so nevroznanost, vedenjska znanost in nekatera druga področja znanosti v zadnjih letih podale vsaj delne odgovore. Danes vemo veliko več kot kdaj koli prej o tem, kaj se dogaja v možganih, ko smo noro zaljubljeni. Razumemo, zakaj naša srca utripajo hitreje, ko vidimo osebo, ki jo imamo radi. Vemo, zakaj se potimo, ko smo v bližini ljubljene osebe, in zakaj se počutimo zaskrbljeno, ko je naša ljubljena oseba ločena od nas. Nekoliko razumemo, kako se v možganih oblikujejo občutki navezanosti. Knjiga Soul mate biology; science of attachment of love dr. Gregorja Majdiča, ki je ravnokar izšla pri založbi Springer Nature, bralca vodi skozi zapleten labirint genov, beljakovin in možganskih celic, ki sodelujejo v občutkih ljubezni, navezanosti, naklonjenosti, pa tudi pri urejanju spolnega razmnoževanja.