Be Ready

Prispevek »IZZIVI VAROVANJA IN PRILAGAJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA PODNEBNE SPREMEMBE« na interdisciplinarnem posvetu Problematika pregrevanja urbanega prostora in vpliv na zdravje uporabnikov v Ljubljani

Z Be Ready projektnimi aktivnostmi in širjenjem naših spoznanj o urbanih toplotnih otokih se hitro bližamo toplejšemu delu leta, kar bomo »na lastni koži« vedno bolj čutili vsi.

Svoje poglede in predloge za obvladovanje negativnih vplivov podnebnih sprememb, še posebej pregrevanja in urbanih toplotnih otokov, smo predstavili na strokovnem posvetu Problematika pregrevanja urbanega prostora in vpliv na zdravje uporabnikov na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer smo se pridružili mnenjem priznanih strokovnjakov in profesorjev iz Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Zdravstvene fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Filozofske fakultete, NIJZ, UIRS, MNVP, Botaničnega vrta UL in Geodetskega inštituta.

Aleksandra Ažman, koordinatorka projekta Be Ready, je predstavila raziskavo, poročilo Ocena ranljivosti in tveganja urbanih otokov, izbrano pilotno območje starega mestnega jedra v Kranju in primere, kako v zaščitena območja kulturne dediščine umeščajo elemente modre, zelene in bele infrastrukture v tujini. Na koncu zanimivega in poučnega dogodka so udeleženci lahko potrdili trditev, da pregrevanje prostora je problem, ki ne škoduje le starejšim, kroničnim bolnikom in majhnim otrokom, ampak med drugim zmanjšuje tudi produktivnost drugih ljudi.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem in takojšnjim uvajanjem enostavnih in cenovno ugodnih ukrepov v mestu, kot so tudi akupunkturne intervencije projekta Be Ready, bomo v poletnih mesecih zmanjšali segrevanje na najbolj kritičnih mikrolokacijah – v najbolj vročih točkah. Do konca projekta in tudi po njem bomo z novim mestnim zelenjem in vodnimi površinami, zmanjševanjem avtomobilskega prometa, uporabo pravilnih materialov in barv v gradnji, zelenimi strehami in zmanjševanjem parkirišč, skušali omiliti pojav urbanega toplotnega otoka, med tem pa bomo skrbeli za čim boljši pretok informacij do vas, občanov.

Be Ready delavnica Climate Sandbox v mesecu maju

V maju smo na Mestni občini Kranj organizirali Lokalno delavnico Climate Sandbox Workshop, na katero smo povabili predstavnike splošne in strokovne javnosti. Namen delavnice je bil načrtovati ukrep, ki bo v pilotnem območju v naselju Kranj omilil učinek toplotnega otoka in prebivalcem, še posebej ranljivim skupinam, omogočil čim lažje preživljanje vročih dni in noči.

Urbani toplotni otoki (nekateri strokovnjaki jih poimenujejo tudi mestni) so eden od negativnih pojavov podnebnih sprememb, ki jih ljudje najbolj občutimo. Njegov učinek je najmočnejši takoj po sončnem zahodu, ko se v materiale ujeta vročina počasi sprošča nazaj v ozračje in povzroča nelagodje prav v času, ko se večina ljudi pripravlja na spanje in počitek. Ko se temperature več dni zapored povzpnejo bistveno nad povprečne vrednosti za določen kraj in letni čas in pri tem lahko resno vplivajo na zdravje ljudi, okolje in delovanje družbe, govorimo o vročinskem valu. Vročinski val spremljajo še tropske noči, kjer neugoden učinek večdnevne visoke nočne temperature nad 20 °C stopnjuje še visoka vlaga.

Za pilotno območje zaščitenega območja starega mestnega jedra, ki se je kot najbolj izpostavljeno pokazalo v analizi naselja Kranj (poročilo Ocena ranljivosti in tveganja urbanih otokov si lahko preberete v novici spodaj), smo sodelujoči pripravili časovni načrt za implementacijo modre infrastrukture in ga opremili s praktičnimi in uporabnimi napotki, ki bodo ublažili učinek mestnega toplotnega otoka, izboljšali kakovost življenja prebivalcev in s svojo prilagodljivostjo na druga vroča območja v občini povečali odpornost urbanih okolij na podnebne spremembe. Delavnica je združila različne lokalne deležnike, vključno s predstavniki lokalne samouprave, konservatorji iz območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, strokovnjaki za prilagajanje na podnebne spremembe, urbanisti, lokalnimi prebivalci in drugimi ključnimi udeleženci.

Dogodek je bil osredotočen na razpravo o glavnih tveganjih in ranljivostih mesta za UHI, ustvarjanje časovnega načrta s kontrolnimi seznami izvajanja za pilotni projekt in mobilizacijo sodelovanja deležnikov v pilotnem projektu. Pilotni ukrep bo izveden in občanom dostopen v vročem juliju.

Ocena ranljivosti za naselje Kranj

V okviru projekta Be Ready smo na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z Misijo podnebno nevtralna in pametna mesta, jih povzeli iz vsebinskih strateških občinskih dokumentov (OPVO in TUS) in poiskali na spletni strani ARSO, izdelali strokovno poročilo o oceni ranljivosti tveganja urbanih toplotnih otokov (UTO) za mesto Kranj. Ključno vodilo za pripravo je bila Metodologija za zmanjševanje tveganj, povezanih s toplotnimi otoki, ki so jo pripravili  strokovni partnerji v projektu (Urbanistični inštitut Republike Slovenije,  Znanstveno – tehnološki park Niš, Univerza BOKU iz Dunaja, Univerza STUBA v Bratislavi).

Ocena ranljivosti urbanih toplotnih otokov za naselje Kranj je bila izvedena z analizo štirih ključnih elementov: izpostavljenosti, občutljivosti, pripravljenosti in sposobnosti prilagajanja ter prepoznavanja in vključevanju ogroženih skupin prebivalstva. Na podlagi zbranih in obdelanih podatkov je ta pokazala, katere točke v naselju Kranj so najbolj ogrožene, v nadaljevanju projekta pa bodo z vključevanjem zainteresirane javnosti oblikovani ukrepi za prilagajanje in blaženje učinkov urbanih toplotnih otokov, ki jih bo mogoče z ustrezno prilagoditvijo izvajati tudi v območjih izven mesta.

Poročilo predstavlja pomemben korak pri razumevanju in obvladovanju pojava urbanih toplotnih otokov, saj zagotavlja konkretna orodja in strategije za njihovo ublažitev in prilagajanje v Kranju in regiji.

Dostopno je zainteresirani javnosti na spodnjih povezavah:

Ocena ranljivosti in tveganja urbnih toplotnih otokov

Urban heat islands vulnerability and risk assessment

UTO - Kako pripravljena je vaša občina?

Kaj je toplotni otok, smo se že naučili (Mestni toplotni otoki (UHI) so pojav, kjer so urbanizirana območja izpostavljena višjim temperaturam kot okoliško podeželsko okolje. Ta pojav je posledica zamenjave naravnih površin z materiali, kot sta beton in asfalt, ki absorbirajo in posledično oddajajo več toplote. V zadnjih letih je prišlo do znatnega dviga povprečnih temperatur, kar povečuje UTO. Leto 2024 je bilo najtoplejše v državi in ta trend se nadaljuje tudi v letu 2025). To, da sodelavke iz Skupne službe varstva okolja Skupne občinske uprave občin Gorenjske v Interreg projektih CICADA4CE, URBIO BAUHAUS in Be Ready iščemo proaktivne rešitve  za blažitev posledic podnebnih sprememb, tudi. A sledi še več.

V začetku aprila smo z našimi evropskimi partnerji v Brnu delili svoje ugotovitve in določili smer prihodnjega sodelovanja. Ker se ukvarjamo s problematiko mestnih toplotnih otokov, smo skupaj obiskali enega od njih, Brnsko razstavišče.

Mestni toplotni otoki resno ogrožajo zdravje prebivalcev, še posebej v vročih poletnih dneh in nočeh, ko betonske površine vzdržujejo visoke temperature. To lahko povzroči vročinski stres, utrujenost, omotico in v skrajnih primerih toplotni udar.

Ker želimo poleg poletne vročine z občinami in mesti deliti naše ugotovitve, lahko na tej povezavi z Be Ready orodjem za ocenjevanje ogroženosti preverite, kako pripravljena je vaša občina na vročinske valove in urbane toplotne otoke.

Če niste prepričani, kako začeti z bojem proti urbanim toplotnim otokom, stopite v stik za nami – skupaj bomo našli rešitev, da v urbani prostor vnesemo svež veter. Kontaktirajte vodjo projekta Aleksandro Ažman na aleksandra.azman@kranj.si .

Več o projektu Be Ready najdete TUKAJ.

Določanje toplotnih otokov v mestu Kranj – delavnica za deležnike

Aleksandra Ažman, Skupna služba varstva okolja, koordinatorica projekta

Elektronski naslov: aleksandra.azman@kranj.si

Suzana Jamšek, Skupna služba varstva okolja

Elektronski naslov: suzana.jamsek@kranj.si

Špela Planinšek, Skupna služba varstva okolja

Elektronski naslov: spela.planinsek@kranj.si