Kranjčanke in Kranjčani z donacijami poskrbeli za nove defibrilatorje
Društvo AED Slovenija je Mestni občini Kranj (MOK) nakazalo 12 tisoč evrov za nakup defibrilatorjev. MOK se je obvezala kupiti in namestiti osem novih naprav, ki rešujejo življenja, in sicer v Britofu (dva), na Golniku, v Hrastjah, na Joštu, na Kokrici, Primskovem in v Stražišču. Društvo AED je denar za defibrilatorje zbralo s pomočjo deleža dohodnine, ki so ga davčni zavezanci namenili društvu.
"Lahko rečem, da so za nove defibrilatorje pravzaprav s svojimi donacijami oziroma namenitvijo dela dohodnine Društvu AED Slovenija poskrbele Kranjčanke in Kranjčani, zaradi česar sem še posebej vesel in ponosen in se vsem iz srca tudi zahvaljujem. Zahvala gre tudi Društvu AED in projektnemu vodji Samu Oblaku. Mi pa se zavezujemo, da bo denar koristno uporabljen in bomo del sredstev za nakup osem novih naprav prispevali tudi iz proračuna," je povedal župan MOK Matjaž Rakovec.
Društvo AED Slovenija je lani večkrat postavilo svojo stojnico v nakupovalnih središčih in tam nagovarjalo mimoidoče, da bi del dohodnine namenili njim in da bo šel denar za nakup defibrilatorjev. "V Kranju je bil odziv res zelo velik, tako da smo se z županom že pogovarjali o tem, da bi bili lahko v prihodnje večkrat prisotni tudi na kakšni od številnih kranjskih prireditev. Veste, taka dobrodelnost, ko se nekdo odloči, da del dohodnine nameni za nakup defibrilatorjev, prav nič ne stane, preverjeno pa rešuje življenja," je dejal Samo Oblak, projektni vodja Društva AED Slovenija.
V MOK je že zdaj nameščenih 68 defibrilatorjev, njihove lokacije pa so označene na posebnem zemljevidu na spletni strani občine. MOK je avgusta leta 2020 prejela certifikat srcu prijazna občina, občanom pa je brezplačno na voljo tudi mobilna aplikacija iHELP, s katero lahko hitreje sprožijo klic na pomoč, prikazuje pa tudi mrežo defibrilatorjev, vsebine prve pomoči, lokacije zdravstvenih ustanov in podobno.
Poleg nakupa in postavitve novih defibrilatorjev bo MOK letos poskrbela tudi za nakup nove opreme za prve posredovalce.
Srčni zastoj po podatkih Rdečega križa sicer vsako leto doživi več kot 1500 ljudi. Možganske celice začnejo odmirati že med tremi do petimi minutami po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši, zato je prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključno pravilno ukrepanje očividcev. Če bi ti nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj.
Prvi korak je prepoznavanje stanja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, na kateri klicatelju pomagajo z navodili, kako oživljati in kje se nahaja najbližji defibrilator. Nato je nemudoma treba začeti s stisi prsnega koša (na sredini) od 5 do 6 centimetrov v globino in s frekvenco 100 stisov na minuto. Oživljanje se izvaja do prihoda reševalcev in (če je le mogoče) s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo defibrilatorja so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila. Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je sicer najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsaka deseta oseba s srčnim zastojem.