V zadnjih osmih letih smo v Kranju samo za investicije v šole in vrtce namenili več kot 30 milijonov evrov. Veliko denarja, ki pa nikakor in nikdar ni bil porabljen zaman. Ob tem je seveda treba dodati, da v ta znesek niso zajeti stroški delovanja vrtcev, kot so plače, materialni stroški in subvencije staršem.
Še enkrat: vsak evro, porabljen za to, da naši otroci hodijo v lepe, urejene, sodobne in prijazne vrtce ter šole, je dobro porabljen. Za vsebino odlično skrbijo vzgojiteljice, učiteljice, učitelji in drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Za srkanje znanja, raziskovanje sveta in sejanje dobre volje pa naši otroci in učenci. In za nadzor nad nami vsemi, nenazadnje, njihovi starši.
Bistvo je preprosto: vsi skupaj delamo za to, da bodo nove generacije imele čim boljše pogoje za odraščanje, učenje in razvoj. Več o letošnjih novostih in naložbah si lahko preberete prav v tej številki Kranjskih novic.
Začetek šolskega leta je dobra priložnost, da pogledamo, kaj dobrega smo na področju šolstva in predšolske vzgoje že naredili, kaj še delamo in predvsem – kakšni izzivi nas čakajo. Šole in vrtci niso nikoli dokončana zgodba. Otroci rastejo, potrebe se spreminjajo, mesta se razvijajo. Kar je danes dovolj, čez nekaj let morda ne bo več. Zato moramo gledati naprej.
A začetek septembra ni samo čas načrtov, investicij in novih šolskih torb. Za mnoge od nas je tudi čas nostalgije. Za nas, če lahko rečem, malo starejše, je spomin na šolska leta pogosto spomin na otroštvo. Seveda se ne spomnimo prav vsega. Tiste hude učiteljice iz prvega razreda z njenimi nekoliko posebnimi metodami poučevanja se danes marsikdo spomni z nasmehom – in verjetno tudi z mislijo, da kakšna od takratnih vzgojnih metod danes nikakor ne bi več šla skozi.
Bolj se spominjamo prijateljev. Prvih ljubezni. Plezanja po šolskih drevesih. Prvega poljuba. Izletov v naravo, šolskih ekskurzij, športnih dni, šolskih plesov, sprejemnih izpitov, mature … In potem nekako neopazno pridemo do odraslega življenja.
Kaj je od vsega tega najpomembnejše? Po mojem prijateljstva. Stiki, ki jih stkemo v šolskih klopeh, so lahko neverjetno trdni in trajni. Še danes so nekateri moji najboljši prijatelji tisti, s katerimi sem nekoč gulil šolske klopi. Takrat se nam je zdelo, da so pred nami dolga leta, danes pa se včasih vprašam, kam so vsa ta desetletja tako hitro odšla.
Zato si želim, da bi tudi današnji otroci iz šol odnesli nekaj več kot le dobre ocene, spričevala in znanje. Želim jim prijateljstva, ki bodo trajala. Spomine, ki jih bodo greli tudi takrat, ko bodo odrasli. In dogodivščine, o katerih bodo nekoč pripovedovali svojim otrokom in vnukom.
Staršem pa ob začetku novega šolskega leta želim predvsem čim manj jutranjega hitenja, izgubljenih copat in pozabljenih zvezkov. Učiteljicam, učiteljem, vzgojiteljicam in vsem zaposlenim v naših šolah in vrtcih veliko potrpežljivosti, energije in tudi kakšen razlog za nasmeh. Našim prvošolcem pa pogumen prvi korak v novo obdobje.
Vsem skupaj želim uspešno šolsko leto. Naj bo polno znanja, radovednosti, smeha, prijateljstev in tistih majhnih dogodivščin, iz katerih so čez leta narejeni najlepši spomini.
In naj jih bo toliko, da jih bo nekoč dovolj tudi za pripovedovanje vnukom.
Matjaž Rakovec,
vaš župan