Nedelja. Zgodnja jutranja ura, nekaj minut čez peto. Hotel v Budimpešti. Tu sem zaradi vloge delegata na tekmi lige prvakov v vaterpolu. Ob dveh prižganih ekranih spremljam plezanje svoje Lučke. Letos je med najboljšimi na svetu v športnem plezanju. Večina tekem se odvija v azijskih državah, zato jo lahko spremljam okoli tretje ure zjutraj po našem času. Plezanje in vaterpolo sta dva od treh športov, ki so zaznamovali moje življenje. Vaterpolo je bil v moji mladosti kranjski šport številka ena. Če si hotel kaj veljati, si ga treniral. Bil je poletni šport, zato smo vse počitnice preživljali na bazenu. Že na treningih nas je spremljala polna tribuna. Si lahko predstavljate vzdušje? To so bili zlati časi športa, in ne samo kranjskega. Plezanje pa je hčerin šport. Verjamem, da je to začetek njene kariere. Ima zmagovalni karakter, veliko mero potrpežljivosti in trezno glavo. Tudi moja starejša hči je v športu: tretjem, ki je zaznamoval moje življenje. To je hokej. Zdaj ne igra več aktivno, saj glede na študij managementa v športu počasi vstopa v funkcionarske vode. Zakaj danes toliko o športu? Ogromno prijetnih trenutkov je v športu, pa tudi veliko odpovedovanj. Sploh če se profesionalno ukvarjaš s športom.
Slovenci moramo biti še posebej ponosni na svoje športnike, ki dosegajo izjemne rezultate ob tako skromnem finančnem vložku v šport. Prav nihče si ne zasluži kritike, niti ob neuspehu. Uspeh športnika je rezultat tudi njegovih najbližjih, družine. Za uspeh je športu podrejeno vse. Podobno je v politiki, kjer spoznavam, da je veliko elementov zelo podobnih športnim.
Vse se začne z odločitvijo in navadno tudi podporo bližnjih. Sledi »tekma« na volitvah, ki ji, kot v športu, vse podrediš v želji, da bi – v mojem primeru v lokalnem okolju – naredil nekaj, v kar verjameš, da bo dobro za ljudi. Nato sledita zmaga ali poraz. Po porazu si praviloma kmalu pozabljen. Po zmagi pa postaneš tarča. Glavna razlika je, da si v športu po zmagi tarča odobravanja, v politiki pa te tudi tisti, ki so te na to mesto izvolili, neprestano preverjajo. Kar je tudi prav, saj si tam za in zaradi njih. Manj prav pa je, da tisti, ki so si na mestu izvoljenega funkcionarja zamislili nekoga drugega, namerno povzročajo škodo tebi in posledično vsem povezanim. Kar nekaj anonimk je tako že zaokrožilo o meni od nastopa županske funkcije. Pravijo, da mačka, ko ji stopiš na rep, zamijavka. Zato me nobena anonimka ni prizadela, saj sem jih pričakoval. Tudi nove bodo, ker je to del političnega sveta. Ob branju se marsikdaj celo iz srca nasmejim. Avtorju moram priznati, da je kreativen, saj o sebi izvem veliko
novega in neverjetnega. V resnici pa se mi ta pisec predvsem smili. Pomislite, kakšen človek moraš biti, da skušaš za vsako ceno uničiti ugled nekoga drugega. Zato, ker tebi ni uspelo ali si izgubil neupravičene privilegije preteklih obdobij. Pri tem pa nimaš niti toliko poguma, da bi se javno razkril. Predvsem pa ne pomisliš, kakšne posledice bi to lahko imelo za družino tarče. In da ti (po vsej verjetnosti) ne bi bilo vseeno, če bi se to dogajalo tvojim bližnjim. A brez skrbi, mi z dvignjeno glavo potrpežljivo plezamo naprej, na vrhu Evrope in sveta. Se vidimo, bliža se najbolj razigran del leta!
Matjaž Rakovec,
vaš župan