Sekvoja – simbol vztrajnosti in znanja – ponovno na Gimnaziji Kranj
Zadrževali smo dih, ko je žerjav dvignil masiven štiri metrski sekvojin kvader 10 metrov visoko, da so ga skozi okno učilnice 12 v 2. nadstropju spravili v gimnazijo in ga postavili med učilnici 12 in 13. Za podvig je 6 do 8 krepkih mož potrebovalo točno eno šolsko uro. Jutri bodo dijaki sekvojin kvader že sprejeli medse. Ne dvomimo, da bo sekvoja našla posebno mesto v njihovih gimnazijskih letih. Sekvoja ob kranjski gimnaziji kot simbol vztrajnosti in znanja, ki ga nosimo v sebi in je neodtujljivo, živi naprej. 2. novembra 2026 ob 14.45 je sekvoja spet našla svoj dom na Gimnaziji Kranj, ob tem je ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Aljoša Brlogar poudaril: »Pred dvema letoma smo se morali zaradi varnosti od nje posloviti. A njena zgodba se s tem ni končala. Danes se njen del vrača med nas, tokrat v nekoliko drugačni podobi. Nekoč nam je nudila senco, odslej bo dijakom ponujala prostor za posedanje, počitek in druženje. Veseli me, da smo na ta način ohranili košček zgodovine Gimnazije Kranj tudi za prihodnje generacije. Iskrena hvala vsem, ki ste omogočili, da je sekvoja ponovno našla mesto na svoji gimnaziji.«
Ob koncu pouka so dijaki na varni razdalji z zanimanjem spremljali prihod sekvoje in tehnično zahteven postopek vnašanja kvadra v gimnazijo. Med njimi je bil tudi predsednik Dijaške skupnosti Gimnazije Kranj Jaka Stritih: » Veseli me, da se naša sekvoja vrača na Gimnazijo Kranj in dobiva novo podobo, ki jo bomo dijaki vzeli za svojo. Gimnazijcem in gimnazijkam sekvoja ni pomenila le sence v učilnici 31, temveč tudi simbol, ki jih je spominjal na to, da hodijo na Gimnazijo Kranj po znanje. Upam, da se bo nova sekvojina klop dobro udomačila in ostala na tem mestu vsaj še naslednjih 100 let, tako kot je ob gimnaziji stala do zdaj.«
Predsednik Alumnov Gimnazije Kranj ter župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, ki je na kranjski gimnaziji maturiral leta 1983 in je v veliki meri tudi zaslužen, da je sekvoja prišla nazaj na Gimnazijo Kranj, je izrazil veselje ob sekvojini vrnitvi: »Sekvoja je spremljala generacije kranjskih gimnazijcev, med katerimi sem tudi sam. Del sekvoje, ki se je vrnil nazaj, je opomnik tega, kakšno zgodovino in tradicijo ima Gimnazija Kranj, koliko izjemnih in uspešnih ljudi se je šolalo na njej. Na tem kvadru bodo sedele in se učile naslednje generacije kranjskih gimnazijcev. Posebna zahvala gre lesnemu virtuozu Ovseniku, ki je sekvojin kvader daroval Gimnaziji Kranj.« Mizarski mojster Domen Ovsenik je v pripravo kvadra vložil veliko razmisleka. Vzel je zgornji del debla in ne spodnjega, saj je vedel, da bo kvader stal v 2. nadstropju, tako je sekvoji vsaj delno vrnil tudi njeno višino. Deblo je obdelal tako, da je za kvader ostala sredica, lahko bi rekli sekvojino srce. Podoba je posebna, rdeč in svetlo rjav les se prelivata drug v drugega, tri polne dneve je porabil samo za obdelavo površine, na kateri je izdolbel nešteto drobnih vdolbinic in posebno pozornost namenil mestom, iz katerih so izraščale veje. Vdolbinice se prelivajo druga v drugo, njihov izgled spominja na lubje. Hkrati simbolizirajo tok časa, 110 let, kolikor jih je sekvoja preživela ob Gimnaziji Kranj, in nov čas z gimnazijo, ki prihaja. Površino je mizar na koncu le še premazal s tungovim oljem. Les bo z leti postopoma temnel, postajal vse bolj temno rdeč in temno rjav, žlahtnil se bo, tako kot se žlahtni znanje, ki ga dijak pridobi v času svojega šolanja. Vrnitev sekvoje je Ovsenik pospremil še besedami: »Vesel sem, da sem pripomogel k vrnitvi sekvoje na Gimnazijo Kranj, čeprav sam nisem bil njen dijak. Bil pa sem vzgajan v duhu, da je treba dobro vračati skupnosti, v kateri živim.«
Za Gimnazijo Kranj je zelo pomembno, da je sekvoja spet naša spremljevalka. Pred dvema letoma je bilo slovo od nje težko. Najprej je pomembno, da je bila živo bitje. Pomembno pa je tudi, da je kot pričevalka preživela čase, ki jih ne pomni nihče več. Bila je zvesta sopotnica naše gimnazije, neločljivo sta bili povezani. Kot njena zaščitnica je dolga leta stala ob gimnaziji, v zadnjih letih se ji je gimnazija oddolžila, tako da ji je podaljšala življenje, ko je bila sekvoja z jeklenicami pritrjena nanjo. Zdaj sta spet skupaj.
Poslednja sekvoja ob Gimnaziji Kranj (okrog 1900–24. avgust 2024)
Leta 1914 so ob Gimnaziji Kranj zasadili vsaj 10 sekvoj (Sequoiadendron giganteum), ki so jih pripeljali iz Amerike, kjer so iz semena vzklile okrog leta 1900, torej so bile stare skoraj toliko kot stavba Gimnazije Kranj iz leta 1897. Poslednja med njimi je v soboto, 24. avgusta 2024, doživela svoj konec, ker je ogrožala stavbo Gimnazije Kranj, na katero je bila pripeta s 4 jeklenkami, in okolico. Sekvoja je v višino merila 33 m, obseg debla je bil 517 cm, premer 165 cm, površina krošnje je merila 300 m2. Težka je bila okrog 40 ton. Kljub slabim razmeram je od zadnjih meritev, torej v zadnjih 25 letih njenega življenja, zrasla za 5 m. Na mestu, kjer je rasla sekvoja, so maturanti generacije 2025 zasadili stebrasti bor.
Del sekvoje ponovno na Gimnaziji Kranj
Če je sekvoja že morala pasti, ni lepšega, kot da je spet prišla nazaj na Gimnazijo Kranj. Sekvoja je v podobi kvadra spet z nami, do zdaj je spremljala več kot 14 tisoč kranjskih gimnazijcev do mature.
Prostornina sekvojinega kvadra: 59 cm x 59 cm x 403 cm = 1,4 m3.
Ocenjena suha masa pri gostoti 340 kg/m3: 476 kg lesa.
Približno 50 % ogljika v suhi lesni masi: 238 kg ogljika, kar ustreza približno 870 kg C02, ki ga je drevo odvzelo iz ozračja in vgradilo v biomaso.
FOTO: Župan Matjaž Rakovec, podžupanja Manja Zorko, mizar Domen Ovsenik, ravnatelj Aljoša Brlogar in predsednik dijaške skupnosti Gimnazije Kranj Jaka Stritih (avtor Gimnazija Kranj)
Novico je pripravila Gimnazija Kranj