V Mestni občini Kranj kar 81 defibrilatorjev
Mestna občina Kranj (MOK) je letos kupila in namestila 13 novih defibrilatorjev. Za njih je plačala slabih 19 tisoč evrov, kar 12 tisoč evrov pa je predstavljala donacija Društva AED Slovenija, ki je denar zbralo s pomočjo deleža dohodnine, ki so ga davčni zavezanci namenili društvu. V MOK je po novem tako nameščenih 81 defibrilatorjev.
Društvo AED Slovenija je že spomladi MOK namenilo 12 tisoč evrov za nakup novih defibrilatorjev. K tej vsoti je MOK primaknila še sedem tisoč evrov in kupila 13 novih naprav. Nameščeni so v Krajevnih skupnostih Golnik, Žabnica, Britof (dva nova defibrilatorja), Hrastje, Jošt, Kokrica, Primskovo, Stražišče in Podblica. Eno napravo so namestili v Osnovni šoli Simona Jenka, eno v Osnovni šoli Janeza Puharja in eno v Glasbeni šoli Kranj. Lokacije vseh 81 defibrilatorjev so označene tudi na posebnem zemljevidu na spletni strani občine.
»Seveda si želim, da teh naprav ne bo potrebno uporabljati, če pa pride do zastoja srca, pa preverjeno rešujejo življenja. Posebej bi se zato rad zahvalil Društvu AED Slovenija za donacijo in s tem tudi vsem Kranjčankam in Kranjčanom, ki so del dohodnine namenili temu društvu ter so tako prav oni omogočili nakup novih naprav. Že ob prejeti donaciji smo se zavezali, da bomo sredstva za nakup prispevali tudi iz proračuna in tako se danes vesel in pomirjen, da imamo v občini kar 81 defibrilatorjev. Prepričan sem, da ne bomo ostali pri tej številki,« je povedal župan MOK Matjaž Rakovec.
Projektni vodja Društva AED Slovenija Samo Oblak je dodal, da bodo z akcijami zbiranja dela dohodnine na območju Kranja vsekakor nadaljevali: »Z veseljem pridemo še na kakšno prireditev ali zabavni dogodek, občanke in občani Kranja pa nas boste srečali v trgovskih centrih Merkur, Supernova in Tuš, ob sončnih dnevih pa tudi na Joštu in Šmarjetni gori. Takšna dobrodelnost, ko nekdo nameni del dohodnine, prav nič ne stane. Lahko pa reši življenje!«
MOK je avgusta leta 2020 prejela certifikat srcu prijazna občina, občanom pa je brezplačno na voljo tudi mobilna aplikacija iHELP, s katero lahko hitreje sprožijo klic na pomoč, prikazuje pa tudi mrežo defibrilatorjev, vsebine prve pomoči, lokacije zdravstvenih ustanov in podobno.
Nenadni srčni zastoj v Sloveniji vsako leto doživi kar 1.600 ljudi. V povprečju torej vsak dan kar štirje. Možganske celice začnejo odmirati že med tremi do petimi minutami po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno daljši, zato je prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključno pravilno ukrepanje očividcev. Če bi ti nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj. Možnost preživetja se ob uporabi defibrilatorja v prvih minutah po zastoju srca namreč poveča za od 50 do 70 odstotkov.
Prvi korak je prepoznavanje stanja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, na kateri klicatelju pomagajo z navodili, kako oživljati in kje se nahaja najbližji defibrilator. Nato je nemudoma treba začeti s stiskanjem prsnega koša (na sredini) od 5 do 6 centimetrov v globino in s frekvenco 100 stisov na minuto. Oživljanje se izvaja do prihoda reševalcev in (če je le mogoče) s pomočjo defibrilatorja.
Za uporabo defibrilatorja so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila. Najprej je seveda potrebno odpreti pokrov ohišja, vzeti napravo in jo vklopiti. Elektrodi je treba prilepiti na prsni koš človeka, ki je doživel srčni zastoj. Naprava sama analizira srčni ritem in uporabniku daje zvočna navodila, kako postopati naprej. Bodisi predlaga, da se nadaljuje z oživljanjem, bodisi predlaga uporabo defibrilatorja, se pravi sprožitev električnega šoka. V tem primeru je potrebno poskrbeti, da se nihče ne dotika bolnika, nakar je potrebno pritisniti rdeči gumb.