V tednu splošnih knjižnic z novimi pristopi do uporabnikov in digitalnimi storitvami

Dneve od 16. do 20. novembra zaznamuje teden splošnih knjižnic. V tem času bodo knjižnice po vsej Sloveniji seznanjale državljane, kako so se prilagodile novim razmeram in katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne. Knjižnice tako tudi v teh razmerah ponujajo številna gradiva in vsebine, ki omogočajo uporabnikom podporo pri izobraževalnih procesih na daljavo ter ustvarjanju in bogatenju duha.

Slovenske splošne knjižnice tudi v času epidemije ponujajo svojim uporabnikom spletne storitve prek različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu, povezovanj z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike, izposojo e-knjig in mnogo drugih digitalnih aktivnosti. Seveda pa knjižnice še vedno izposojajo tudi fizične knjige, ki so kljub  bogati digitalne ponudbe visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev. Ravno za to se knjižničarji tudi v času epidemije  trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici tudi s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kak drug način.

Knjižnice so prisotne v 274  krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do oddaljenih uporabnikov. Prisotnost knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo storitvam knjižnic in delu knjižničarjev. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje najpomembnejša vrednota, ki pomirja in obenem odpira možnosti za prihodnost. Porast uporabe digitalnih knjižničnih storitev, ki jih imajo uporabniki tudi sicer na voljo, kaže na posebnost časa, v katerem živimo. Knjiga v fizični in e-obliki še vedno ostaja nepogrešljivo sredstvo za krepitev duha in  najpomembnejši člen v izobraževalnem procesu.

Povezovanje je osnovni motiv

Osnovna vloga knjižnic v današnjem času je razvoj storitev ter dostopnost raznovrstnega gradiva, ki so namenjeni vsem članom družbe, še posebej mladim, tako da lahko razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, prav tako pa spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela in pridobivajo dodatna znanja  o aktualnih temah v družbi.

V Tednu splošnih knjižnic vse knjižnice po Sloveniji državljanom sporočajo, da kljub razmeram še vedno opravljajo povezovalno vlogo v družbi. Takole so se odzvali uporabniki na storitve, ki so jih pod sloganom »#ostanidoma v stiku s knjižnico« v času prvega vala epidemije pripravili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah:

Katarina Ratej, ena izmed uporabnic knjižnice je dejala: »Všeč mi je, da lahko preko spletnih seminarjev in izobraževanj ostanemo v stiku s knjižnico, da zaposleni ohranjajo stik z vsemi obiskovalci knjižnic in prireditev ter tako gradijo most med ljudmi, kljub ukrepom, ki so nas doleteli v letošnjem letu. Meni osebno sta osebni stik in komunikacija zelo pomembna, saj smo ljudje družabna bitja in nas lahko prenehanje komunikacije vodi v tesnobo. Hvaležna sem Knjižnici Šmarje pri Jelšah, da smo lahko redno v stiku.«

Prav tako je o programu knjižnice Šmarje pri Jelšah uporabnik Pavel Kristan dodal: »Dobrodošla je pobuda in ponudba in sodelovanja med knjižnico, kulturnim domom, univerzo za tretje življenjsko obdobje in muzejem, saj z aktivno udeležbo, kot sta poslušanje in učenje, krepimo samozavest in pokažemo lastne sposobnosti drugim. Tako se tke socialna mreža ter  živahna in trdna skupnost.«

V petek podelitev nagrad

Teden splošnih knjižnic se bo v petek, 20. novembra 2020, zaključil z Dnevom splošnih knjižnic. Na ta dan bodo objavljene in podeljene nagrade za najboljše projekte, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic, in je namenjen povezovanju med knjižnicami, izmenjavi dobrih praks ter krepitvi dejavnosti knjižničarstva. Te podobno kot trenutni časi zahtevajo od knjižnic inovativnost in fleksibilnost, da ostanejo v stiku z uporabniki. Zato je še posebej razveseljivo, da je kar 18 slovenskih splošnih knjižnic prijavilo svoje primere dobrih praks, med katerimi bo strokovni odbor Združenja splošnih knjižnic izbral najbolj inovativne in prepričljive projekte.

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: »V časih pomanjkanja komunikacije, zaprtja šol, vrtcev ter kulturnih, športnih in družabnih organizacij se še bolj zavedamo svojega poslanstva in utiramo drugačne poti do svojih uporabnikov. Povezovanje je naš osnovni motiv letošnjega Tedna knjižnic in pomeni povezovanje z uporabniki, povezovanje z lokalno skupnostjo, povezovanje med knjižnicami z namenom ohranjanja ravni dostopnosti do izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih vsebin, s katerim krepimo duha v družbi. Ponosni smo, da so v tem letu zaposleni v knjižnicah še posebej motivirani za razvoj programov, kar kaže tudi veliko število prijavljenih inovativnih projektov, ki so prispeli na razpis Združenja splošnih knjižnic. Najboljši od njih prejmejo nagrado. Dan splošnih knjižnic, ki bo v petek, 20. novembra 2020, smo tokrat namenili predstavitvi nagrajenih projektov. Knjižnice ostajajo zaupanja vredne institucije, s tradicionalnimi storitvami in novimi pristopi, ki so jih razvile v tem posebnem času in bodo seveda tudi ostale. Zavedamo se naše vloge in odgovornosti pri oblikovanju odprte družbe, povezovanja in medsebojnega spoštovanja«.

Osnovni podatki o splošnih knjižnicah

Knjižnično dejavnost opravlja 58 splošnih knjižnic, ki jo izvajajo v več kot tisoč manjših in večjih krajih po Sloveniji. Vse splošne knjižnice razpolagajo z 12 milijoni enot gradiva, letno jih obišče več kot deset milijonov obiskovalcev. Četrtina vsega prebivalstva Slovenije je članov splošnih knjižnic, na različne načine pa knjižnične storitve uporablja več kot polovica prebivalcev RS. Vsak član knjižnice si v povprečju izposodi 50 enot gradiva na leto ter lahko izbira med 480 prireditvami, ki jih letno organizira vsaka od 58 osrednjih knjižnic. Knjižnice so kot fizični in virtualni prostori učenja, prireditev, srečevanja in navdiha v lokalni skupnosti, informacijski centri ali tretji postori druženja, socialnega mreženja in demokratičnega sodelovanja.

V Sloveniji je razvoj knjižnic usmerjen v posodobitev poslovnega modela in krepitev delovanja mreže knjižnic, v razvoj novih storitev, v  pridobivanje znanj, potrebnih kot odgovor na neprestane spremembe v družbi ter v utrjevanje vloge knjižnice kot aktivnega partnerja v družbi.