Bilo je leta 2018 na olimpijskih igrah v Pjončangu. Hokej je moja strast. Ena od njih, to že veste. Tistega dne smo v hokeju (!) mi mali Slovenci nabili Američane. Američani so vodili dva proti nič, sledil je preobrat in pisala se je zgodovina. Kot v sanjah. Ne samo meni, vsem nam se je uresničilo nekaj, za kar sploh nismo vedeli, da si želimo. Imel sem srečo, da sem tiste olimpijske igre v Južni Koreji lahko spremljal v živo. Seveda sem si zaželel domov odnesti kak spominek, pa tudi kaj pojesti in popiti je bilo treba. A na prizorišču iger to ni šlo kar tako.
Mednarodni olimpijski komite je na prvi pogled vse skupaj pošteno zakompliciral, si je takrat mislil marsikdo od nas. Zdaj vem, da niso komplicirali, pač pa so poenostavili. Za kaj gre? Anekdoto sem povedal že ničkolikokrat, pa je čisto vseeno, če jo še enkrat. Če je kdorkoli na igrah želel kupiti kak spominek, pijačo, hrano ali podobno, je bilo to mogoče zgolj z Visa kartico. Gotovina? Ni šans. Kakšna druga kartica? Ne bo šlo. Visa je pač sponzor olimpijskega komiteja in drugače ni šlo. Je nimaš? Ni problema. Naredili so ti jo na okencu v minuti. Potem si naložil gor nekaj denarja in plačeval, kar si pač želel kupiti. Če ti je kaj ostalo, si nesel domov in s to isto kartico v Kranju plačal kavo, sok in tortico.
Začetna jeza, češ, kaj morajo vsako stvar komplicirati, je hitro zamenjalo navdušenje. Kaj vse lahko počneš zgolj z eno samo kartico, ki ti jo v minuti izdajo uslužbenci mesta. Rodila se je ideja, da, kot bi kdo rekel v znani reklami - tako kartico imel bi tudi jaz. Ostalo je, to že veste, zgodovina.
No, ni zgodovina. Je sedanjost. Take kartice danes nimam samo jaz, imajo jo že moji sodelavci in v prihodnjih dneh jo boste lahko dobili tudi vi, moje drage soobčanke in soobčani. Poimenovali smo jo CeKR. Z njo boste lahko plačevali kot z običajno predplačniško kartico po celem svetu. Le da bo za vas zastonj! In, kot bi spet lahko slišali v reklami: to pa še ni vse! Z njo boste lahko šli na mestni avtobus. Jo prislonili na napravo pri vozniku in plačali evro za tisti dan. Ko boste to naredili desetkrat v enem mesecu, boste naslednje vožnje do konca meseca imeli zastonj, saj bo sistem prepoznal, da zdaj pravzaprav uporabljate mesečno vozovnico.
Z njo boste lahko plačali parkirnino, si izposodili kolo in knjige v knjižnici, dobili popust v gledališču, na bazenu in še kje. Naložili jo boste lahko v telefon in ta bo postal vaša denarnica, vstopnica, vozovnica, članska izkaznica. Morda vse to, o čemer sanjamo, da ta kartica prinaša, ne bo delovalo že prvi dan. A ravno to je čar tega projekta. Je izziv. Možnosti uporabe so namreč neomejene. In tukaj računam tudi na vas. Pošljite nam pripombe, predloge. CeKR ni zaključen projekt, CeKR je živ organizem, ki se bo še dolgo razvijal. Danes je to mestna kartica naše občine, jutri bo to regijska kartica za domačine in turiste po celi Gorenjski, potem bo… Saj pravim, omejitev ni.
Vem. Zdaj boste rekli, da smo vam zakomplicirali življenje. Da boste morali imeti še eno plastično kartico več v denarnici. Da tako ali tako ne bo nič delovalo. Da živimo v oblakih. Razumem vas. Tudi jaz sem bil nejeverni Tomaž. Danes nisem več. Verjamem, da bo CeKR kartica zgodba o uspehu ne le v Mestni občini Kranj in ne le na Gorenjskem. Ker, to pa zdaj vemo vsi, kajne, ne kompliciramo. Poenostavljamo.
Prijetno uporabo CeKRa vam želim.
