Včasih nam zmanjka besed. Preprosto ne znamo, ne zmoremo ali pa si zgolj ne upamo povedati tistega, kar nam leži na duši ali kar bi radi povedali drugim. Največkrat se to zgodi, ko gre za zapletene zadeve. Tiste, ki jih še s svojimi najbližjimi težko ubesedimo. Takrat se zatečemo h glasbi. Čeprav gre za oguljeno frazo, še kako drži: Glasba je univerzalen jezik.
Nedavno sem bil na prvem velikem koncertu Simfoničnega orkestra Mestne občine Kranj. Našega simfoničnega orkestra. Kar kipel sem od ponosa. Sami mladi, a tako odlični glasbeniki so nam na Brdu pričarali nepozaben večer. Glasba je, tako kot se pri njej tako pogosto zgodi, govorila sama zase. In njene besede so nam posredovali mladi umetniki pod taktirko sijajnega Tomaža Kukoviča, s katerim smo šele lani snovali mestni simfonični orkester. Naslov koncertnega večera je bil Tako mladi, tako simfonični. Res so bili. Simfonični. Usklajeni, prijetni, radoživi, ko je bilo to treba, umirjeni, ko so to terjale partiture, mogočni, ko je dirigent zavihtel paličico, ponižni, ko so želeli, da se nas njihove melodije dotaknejo. Stoječe ovacije so poželi in prav je bilo tako. Iz srca jim čestitam in jim želim še veliko takih koncertov. Mi pa bomo vsakič znova žareli od sreče in ponosa. Saj, kot je povedal naš gost Slavko Avsenik mlajši, to, da ima Kranj svoj simfonični orkester, kaže na visoko stopnjo kulturnega izraza nekega mesta. In je resnično bogastvo.
Ob uživanju ob melodijah, ki so nam jih pričarali glasbeniki, sem se tako spraševal tudi to, kaj je pravo bogastvo. Kaj je pravo bogastvo vsakega posameznika, pa tudi kaj je pravo bogastvo našega mesta. Hitro sem našel odgovor. Ključno bogastvo se skriva v nas samih. Pridobimo ga ob stiku z drugimi ljudmi, ob doživetjih, ob potovanjih, ob učenju, ob širjenju obzorij. Vsak pogled kam drugam, k sosedu, prijatelju, sodelavcu, znancu ali neznancu, nam lahko in mora prinesti dobrobiti. Ja, prinese nam tisto pravo bogastvo, ki se ne more meriti z denarjem. Del takih povezovanj je tudi navezovanje stikov na področju gospodarstva, iskanje novih priložnosti za naša podjetja, da bodo poslovala bolje, da bodo zaposlovala več ljudi, ki bodo bolje zaslužili in si lahko privoščili lepše življenje. Pa tudi povezovanje mladih, spoznavanje novih kultur, drugačnih okolij, njihovih navad. Izkušnje, ki jih prinesejo stiki z drugimi ljudmi, bogastvo, ki ga s tem pridobimo, je neprecenljivo. Prenašanje tega bogastva na druge pa je tisto, kar prinaša osebno zadovoljstvo. Doživel sem ga nedavno v našem, kranjskem medgeneracijskem centru, ko smo otrokom pripovedovali, kaj dobrega in zanimivega se lahko naučijo od japonskih vrstnikov. Aktivno so sodelovali in zvedavo postavljali vprašanja. Všeč mi je, ker jim lahko ponudimo to posebno priložnost odpiranja pogleda na svet, kar je fantastična popotnica za življenje. Obljubili so, da se bodo, za začetek, z njimi dopisovali. In morda bo to, kot bi rekli na filmskem platnu, začetek čudovitega prijateljstva. Skratka, kjerkoli boste te dni, ko se prebuja pomlad – odprite oči, odprite srce. Nikoli ne vemo, kje nas čaka pravo bogastvo. Morda že za sosednjim vogalom.