V Prešernovem gaju v Kranju počastili spomin na bazoviške junake

Ob 96. obletnici smrti bazoviških junakov je danes pri spomeniku štirim bazoviškim žrtvam v Prešernovem gaju v Kranju potekala spominska slovesnost. Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ki so jih leta 1930 v Bazovici usmrtili zaradi njihovega upora proti fašizmu, so počastili s polaganjem vencev, nagovori in kulturnim programom.

Goste in udeležence sta ob najstarejšem antifašističnem spomeniku v Evropi nagovorila župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in župan Občine Števerjan pri Gorici Marjan Drufovka. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Odbora za proslave bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter drugih organizacij Slovencev v Italiji, Društva TIGR Primorska ter drugi gostje.

Župan Matjaž Rakovec je v nagovoru poudaril simbolni pomen prostora, v katerem se vsako leto poklonijo spominu na bazoviške junake. »Le korak stran od groba Franceta Prešerna stoji spomenik štirim mladim možem, ki so za svojo pripadnost slovenskemu narodu in za odpor proti fašizmu plačali najvišjo ceno,« je dejal. Spomnil je, da je bil spomenik v Prešernovem gaju postavljen že leto po smrti bazoviških junakov, postavili pa so ga njihovi rojaki, Slovenci iz zamejstva. Po njegovih besedah zato ne predstavlja le spomina na štiri posameznike, temveč je tudi simbol poguma, upora proti nasilju ter slovenskega jezika, kulture in identitete. Hkrati predstavlja most med Kranjem in Slovenci, ki živijo onkraj današnje državne meje.

Rakovec je opozoril tudi na pomen zgodovinskega spomina v današnjem času. »Ne zato, da bi živeli v preteklosti, ampak zato, da bi znali prepoznati trenutek, ko je treba reči: ne. Ne nasilju. Ne fašizmu. Ne zatiranju. Ne sovraštvu do drugega samo zato, ker govori drug jezik, pripada drugemu narodu ali razmišlja drugače,« je poudaril.

Po njegovih besedah je spomin na bazoviške junake tudi opomin, da svoboda, mir, človekovo dostojanstvo ter pravica do lastnega jezika in identitete niso samoumevne vrednote. »Bazoviški junaki so za te vrednote plačali z življenjem. Mi jih lahko danes počastimo z veliko manjšo žrtvijo: da njihovega spomina ne pozabimo. Da zgodovine ne prirejamo. In da imamo dovolj poguma, da tudi danes prepoznamo, na kateri strani zgodovine moramo stati,« je sklenil župan.

Slovesnost je s svojo prisotnostjo in nagovorom obogatila tudi povezava s slovensko skupnostjo v Italiji. Udeležba župana Števerjana Marjana Drufovke je bila še en izraz tesnih vezi med Kranjem in slovenskim prostorom onkraj meje. »Ta spomenik ni le kamen in besede. Je spomin, opomin in pričevanje o času, ko je bilo človeku mogoče vzeti jezik, ime, domovino in nenazadnje tudi življenje samo zato, ker je želel ostati to, kar je bil. Narod, ki pozabi svojo zgodovino, težko razume sedanjost in še težje odgovorno gradi prihodnost. Delitev med Slovenci je že preveč. Mrtvi naj nas ne razdvajajo,« je opomnil Marjan Drufovka.

Kulturni program so pripravili Ženski pevski zbor Prosek Kontovel in Pihalni orkester Mestne občine Kranj. V častni straži so sodelovali taborniki Rodu Modrega vala, skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Trsta in Gorice, Zveza tabornikov občine Kranj ter praporščaki.

Spomenik bazoviškim junakom v Prešernovem gaju ostaja pomemben prostor spomina in eden od simbolov povezanosti Kranja z zamejskimi Slovenci. Vsakoletna slovesnost pa opominja, da vrednot, za katere so štirje mladi možje plačali z življenjem, ne smemo razumeti kot nekaj samoumevnega.