Kranj s projektom KReATIVE še korak naprej k bolj trajnostni in aktivni mobilnosti

Mestna občina Kranj je na zaključnem dogodku predstavila rezultate evropskega projekta KReATIVE, v okviru katerega je v sodelovanju s partnerji razvijala rešitve za spodbujanje trajnostne mobilnosti, aktivnega življenjskega sloga in vključevanja občanov v preobrazbo mesta. Glavni del dogodka je bila razprava o (ne)dostopnosti podatkov prevoznikov in vizija (trajnostne) mobilnosti v prihodnjih letih.

V evropskem projektu KReATIVE (Kranj's Resilient Ecosystem for Active Transformation, Innovation, and Visionary Engagement) so Mestna občina Kranj, Institut »Jožef Stefan«, Inštitut za politike prostora (IPOP), Renderspace in Solvesall v zadnjem letu in pol razvili vrsto digitalnih in infrastrukturnih rešitev, ki podpirajo podnebne cilje mesta in izboljšujejo vsakodnevno mobilnost prebivalk in prebivalcev. Med ključnimi rezultati projekta so nadgradnja platforme Pametni Kranj in načrtovalnika poti, razvoj števca korakov KRpeš, priprava aplikacije za deljenje prevoza KRskupaj ter izboljšave varnosti na šolskih poteh pred dvema kranjskima osnovnima šolama (pri enoti OŠ Jakoba Aljaža – Aljažek na Župančičevi ter v okolici OŠ Janeza Puharja Kranj – Center).

»Pilotni projekti, kot sta KReATIVE in njegov predhodnik UP-SCALE, so za mesto res koristni, saj omogočajo preizkušanje novih rešitev in preverjanje njihove dejanske uporabnosti za občane. Pokazali bomo, da lahko sodobna digitalna orodja pomembno prispevajo k bolj trajnostni mobilnosti in kakovosti življenja. Pametni Kranj je danes dovolj razvit, da lahko postane vsakodnevni pomočnik pri načrtovanju poti, uporabi javnega prevoza in aktivnem načinu življenja. Poleg tega podatki, pridobljeni v projektu, mestu omogočajo nadaljnje izboljšave javnega potniškega prometa, načrtovanje novih povezav ter razvoj rešitev, kot so deljenje prevozov in prevoz na zahtevo. Naš cilj ostaja jasen: občankam in občanom ponuditi čim več kakovostnih alternativ osebnemu avtomobilu ter ustvarjati bolj varno, zdravo, mirno in okolju prijazno mesto. Pri tem bomo vztrajali korak za korakom, skupaj z občani in partnerji. Za začetek bomo v Evropskem tednu mobilnosti preskusili kranjski števec korakov KRpeš z res simpatično kampanjo KR peš do Lune: skupaj z občankami in občani bomo poskušali v nekaj tednih nabrati za skoraj 385 tisoč kilometrov korakov,« je v sredo v kranjski Kovačnici povedala podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko.

Razprava: glavna težava je dostop do podatkov

Večji del zaključne konference je bil namenjen razpravi strokovnjakov o prihodnosti mobilnosti, pomenu sodelovanja prebivalcev pri uvajanju trajnostnih rešitev, predvsem pa o vlogi podatkov pri načrtovanju prometa in poti. Dostop do podatkov je še vedno otežen iz različnih razlogov – poslovnih, političnih še kakšnih drugih, kot so poudarili –,  in tako potniki kljub številnim načrtovalnikom poti, ki jih je v zadnjih letih razvilo več podjetij, institucij in mest, še vedno nimajo aplikacije, ki bi na enem mestu združevala vse, kar potrebujejo.

»Informacije, kje je naš avtobus in kdaj pride, ali je prosto kolo na postaji izposoje javnih koles prosto ali ne ter podobno, bi morale biti dostopne takoj in vsem. Pri javnem prevozu – da ga ljudje res redno uporabljajo –, je namreč ključna zanesljivost: da potnik ve, ali je avtobus sploh štartal, ali mogoče zamuja že pri odhodu, kje se nahaja … Potniki bi to morali vedeti oziroma biti vsaj obveščeni o tem. Vendar pa imamo pri tovrstni digitalizaciji izzive na lokalnem in nacionalnem nivoju. Vsekakor bi moralo biti posredovanje teh dinamičnih podatkov v nacionalno točko dostopa vključeno v vsako koncesijsko pogodbo med mestom oz. državo in izvajalci javnega potniškega prometa in bi načrtovalniki poti lahko od tam črpali potrebne podatke,« je poudaril Gregor Steklačič, vodja sektorja za konkurenčno mobilnost na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Ob tem je izrazil upanje, da bi v prihodnje »večmodalne poti lahko postale konkurenčne osebnim avtomobilom. In da bi bili podatki o vseh trajnostnih potovalnih načinih tako kakovostni, da bi javni prevoz v kombinaciji z ostalimi aktivnimi oblikami mobilnosti postal realna izbira.«

»Potniki so dejansko čedalje bolj zahtevni, želijo vse informacije za lažje načrtovanje poti,« je priznal Iztok Štrukelj, vodja poslovnega razvoja in skrbnik regionalnih pogodb v Arrivi Slovenija. »Žal pa pri nas nimamo taktnega voznega reda, na primer, da bi avtobus vozil vsakih pet minut. Kar se morebitnih sprememb oziroma prilagoditev tiče, je to stvar dogovora z naročnikom. Marsikaj je možno narediti, izboljšati, je pa pri tem kar nekaj izzivov, med drugim tudi finančnih in kadrovskih. Kar se podatkov tiče, pa jih Arriva pošilja Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa.«

A do uporabnikov ne pridejo. »V Sloveniji danes še nimamo aplikacije, ki bi potniku na enem mestu ponudila vse, kar potrebuje: realne prihode in odhode avtobusov in vlakov, razpoložljivost mestnih koles, skirojev, električnih avtomobilov, sopotništvo … Glavni razlog ni tehnologija, ampak to, da podatki različnih ponudnikov še niso povezani v enoten, odprt sistem. Dokler vsak upravlja svoje podatke ločeno, potnik ne dobi celotne slike. Kranjska aplikacija je temu cilju že precej blizu, manjkata ji še podatka o vlakih in medkrajevnih avtobusih. Ocenjujem, da je za mesto smiselno imeti svoj načrtovalnik poti: upošteva dinamiko in specifike lokalnega okolja, je bolj podroben in hkrati razkriva ključne prometne težave v mestu, kar omogoča bolj premišljeno načrtovanje ukrepov. Lokalni načrtovalnik pa ne bi smel biti zaprt, ampak odprt navzven, tako s funkcijami kot s podatki, za uporabo tako na nacionalnem kot evropskem nivoju,« je poudaril dr. Luka Bradeško, direktor in ustanovitelj podjetja Solvesall, Institut »Jožef Stefan«.

Od leve moderator Rok Bohinc, Iztok Štrukelj, Marko Peterlin, Davor Kontić, Tomaž Lanišek, Gregor Steklačič in Luka Bradeško

»Ključno pri prometu je prostorsko planiranje, in to v Sloveniji pogrešamo že nekaj desetletij. Če namreč lahko hitro in varno prideš na cilj, in to z več vrstami prevoza in aktivne mobilnosti, pomeni, da je bilo prostorsko načrtovanje dobro, in je tudi zato manj gneče, manj zamujanja. Žal je to pri nas le redko, zato so aplikacije za načrtovanje poti smiselne, ker nam ponudijo več možnosti prevoza in vsaj približen čas prihoda na cilj. Kranjski pristop k izdelavi aplikacije bi bilo smiselno razdelati in podkrepiti s širšo evaluacijo učinkov ukrepov trajnostne mobilnosti in potovalnih navad občanov, kar bi prispevalo k močnejšim temeljem za  razširitev tudi na druga mesta, ne da vsako razvija svojega. Potem bi bila uporabniška izkušnja boljša tudi širše po Sloveniji in bi potem skupaj z bolj ustreznim prostorskim načrtovanjem lažje prišlo tudi do spremembe navad in s tem do večje uporabe javnega prevoza,« je prepričan dr. Davor Kontić z Odseka za znanosti o okolju na Institutu »Jožef Stefan«.

»Vsakič, ko spreminjamo kako ulico, da je bolj prijazna pešcem in kolesarjem ter bolj varna, se soočamo s tem, da morajo ljudje prilagoditi svoje vsakdanje navade. In to je težko, pa čeprav prinaša avto cel kup sitnosti in potovanje z njim pogosto sploh ni ne najbolj preprosto ne najbolj prijetno. Sicer pa potnikov v resnici ne zanima uporaba še ene aplikacije, ampak predvsem to, da na cilj pridejo pravočasno in čim bolj preprosto. In vse se začne z zanesljivo ponudbo. Če imaš na voljo dovolj prevozov in predvidljiv vozni red, ljudje javni prevoz radi uporabljajo. V tem primeru jih je smiselno dodatno podpreti tudi z dobro delujočo aplikacijo,« je na razpravi razmišljal Marko Peterlin, IPOP – Inštitut za politike prostora, Društvo potnikov Slovenije.

Kranjska aplikacija oz. že kar sklop aplikacij dobro deluje, je poudaril Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost Mestne občine Kranj. »Pametni Kranj je vstopna točka za vse Kranjčanke in Kranjčane, ekosistem, ki se nadgrajuje in raste skupaj z našimi projekti, ki jih izvajamo v MOK. V tej mestni digitalni platformi je tako čedalje več podatkov, uporabnih informacij in aplikacij, ki so lahko občanom v veliko pomoč, jim prihranijo čas in včasih tudi stroške – in to ne le s področja mobilnosti, na katerem smo res močni, pač pa tudi o okolju, dogajanju in nasploh o mestu in okolici. Naša vizija je zato za leto 2030 svetla: imamo podnebni načrt, ki nam kaže pot, kako naprej, in s projekti, ki se jih lotevamo, ga počasi, a vztrajno uresničujemo. Verjamem, da bodo do takrat številni ljudje ugotovili, da imajo doma vendarle en avto preveč, ker je hitreje in ceneje, tudi udobneje, uporabiti javni prevoz ali kolo.«

Zaključna konferenca projekta KReATIVE je bila tudi uvod v Evropski teden mobilnosti 2026, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom pod sloganom »Mobilnost za vse!«. V Kranju bodo tudi letos pripravili številne aktivnosti za spodbujanje trajnostnih oblik premikanja in ozaveščanje o njihovih koristih za ljudi in okolje.

Avtor fotografij: Blaž Bednjički