Od otrok! Od mladih. Od njihove energije, idej, zvedavosti, spontanosti, prijaznosti, neobremenjenosti, poštenosti. Srkamo njihovo mladost in se mi, že malo v letih, počutimo mlajše. Smo zaradi njih tudi boljši? Seveda smo. Nedvomno. Če le želimo, zmoremo, znamo posrkati njihov pozitivni duh.
Na dva dogodka v preteklih dneh bi rad opozoril, na katerih se je to, kar sem napisal v uvodu, pokazalo v vsem sijaju. Konec maja smo v Kovačnici organizirali dan mednarodnega povezovanja. V Kovačnici … V valilnici najboljših idej naših najbolj prodornih mladih podjetnikov in ustvarjalcev. Kako primeren prostor za dogodek, ki vam ga bom opisal! Torej – v Kovačnico smo povabili ekipe učenk in učencev vseh kranjskih osnovnih šol, ki so se predstavili z mednarodno kulinariko. Pred tem smo jih povezali z enim od vrhunskih kranjskih kuharskih mojstrov, nekateri pa so si kuharskega mojstra našli sami. Skupaj so spoznavali najbolj tipične jedi držav, kjer so pobratena ali prijateljska mesta Kranja. Dogovorili so se, kaj bodo pripravili, se to naučili, potem vse pripravili, prinesli v Kovačnico, dokončali jedi in jih – kaj pa drugega – postregli. Drug drugemu in ostalim gostom. Iskreno povedano, šlo je za enega najprijetnejših dogodkov, ki sem se jih udeležil v zadnjem času. Kakšno kulinarično mojstrstvo so pokazali ti otroci! Pa kakšno navdušenje je sijalo iz njihovih oči, ko so mi predstavljali, kaj in kako so skuhali. In kako zelo, zelo ponosni so bili na opravljeno delo. Mi, starejši, ki smo prepričani, da smo poklicani za to, da učimo in vzgajamo mlajše, smo se lahko le globoko poklonili otrokom, ki so nam pokazali, kaj vse se da narediti, če imamo voljo, željo, motivacijo in veselje do tistega, kar delamo. Pri svojem delu imam veliko volje, želje in veselja. Ker vem, da na Mestni občini Kranj delamo v dobro občank in občanov. Resnično se trudimo, da bi bilo vaše življenje lepše, boljše, udobnejše. Včasih pa se kje zatakne. Včasih zmanjka volje, motivacije. Včasih začnemo godrnjati, se prepirati, prelagati odgovornost drug na drugega. Ko se bo naslednjič zgodilo kaj takega v mojem delovnem okolju, se bom spomnil na otroke, ki so mi tako goreče razlagali, kaj so pripravili za mednarodni dan povezovanja v Kovačnici.
Prejšnji teden sem v Khislsteinu sprejel odličnjake in prebojnike kranjskih osnovnih in srednjih šol. Spet podobna energija. Spraševal sem se, kaj jim lahko rečem. Kakšne napotke naj jim dam, ko vstopajo v nov svet. Ko kot najboljši zaključujejo osnovno šolo in se podajajo na srednjo. Ko kot najboljši zaključujejo srednjo šolo in gredo študirat. Rekel sem jim, naj počnejo tisto, kar jih najbolj veseli. Da je to pot do uspeha. Rekel sem jim, naj bodo ponosni nase in na svoje dosežke. Rekel sem jim, naj bodo radovedni, odločni in strastni do odkrivanja novih stvari. In naj bodo prijazni in dobronamerni do drugih. Ne vem, ali so me poslušali. Ker sem pravzaprav govoril sebi in ne njim. Oni vse to, kar sem jim želel kot neka starejša avtoriteta in še s položaja župana povedati, tako ali tako vedo. In ne samo da vedo, tudi živijo. Sicer ne bi sedeli v Khislsteinu kot najboljši, kot prebojniki, kot prihodnost naše družbe. Upam, da razumete, kaj želim povedati: čeprav sem bil jaz tisti, ki je govoril, so oni učili mene. Hvala jim za to. In iz srca vsem želim prijetne počitnice! Se vidimo!
Matjaž Rakovec,
vaš župan