Pri svojem delu večkrat poudarjam, da sem vesel, da sem Kranjčan, in da sem ponosen, da sem lahko župan Mestne občine Kranj. Skupaj s sodelavci si iskreno prizadevamo za lepše, boljše, prijaznejše življenje občank in občanov. Za čisto okolje, za svetlo prihodnost.
Ampak Kranj, tega se moramo zavedati, ni le za Kranjčane. Kranj je tretja največja mestna občina v državi, Kranj je središče Gorenjske. V Kranj hodijo ljudje z vseh koncev po nakupih, k zdravniku, v knjižnico, gledališče, na športne prireditve, na večerjo, na koncerte. Pa tudi po osebno izkaznico ali gradbeno dovoljenje. In v Kranju se rojevajo novi Gorenjci. Meje so Slovencem pomembne. Radi postavimo kakšno ograjo, je treba priznati. Žal se o mejah tudi prerekamo. Nam, Kranjčanom, so pomembne tudi meje naše občine. Pa so res? Včasih so. Je že prav, da vsak uredi svoj vrtiček. Največkrat pa niso. Pravzaprav je najlepše prestopati meje. Tiste v naših glavah in tudi tiste, ki ločujejo mene od mojega soseda, mojo občino od sosednje, mojo regijo od druge regije in našo državo od druge države. Nikoli ne bom pozabil čustev, ki so me prevevala, ko je bila Slovenija sprejeta v Evropsko unijo, a prav vsi si bomo še mnogo bolj zapomnili dan, ko smo vstopili v schengensko območje. Ko so se dvignile zapornice.
Zakaj tak uvod o mejah, ki so prav zares samo meje v naših glavah? Ker je prav, da Kranj, ko je treba, poskrbi, da se pozabi na meje med občinami Gorenjske. Ko je treba stopiti skupaj pri pomembnih zadevah. Taka zadeva je gorenjska regijska bolnišnica. Ni skrivnost, da bi jo radi imeli na Jesenicah in v Radovljici. Sam pa sem trdno prepričan, da je prav, da je taka ustanova v Kranju. Pa ne le zato, ker smo najbolje pripravljeni. Tudi ne zgolj zato, ker smo pripravili cel spisek argumentov za bolnišnico v Kranju: središčna lega, največja gostota poseljenosti, odlične povezave, bližina zdravstvenega doma, gasilcev, vojašnice, gradnja novih stanovanj in še in še. Vse zgoraj zapisano namreč drži. Vse je res. Bolnišnica v Kranju je edina logična izbira zgolj ob pogledu na zemljevid. Je najbolj primerna za vse na loškem koncu, za tiste vzhodno od Kranja, prav nič ni daleč za prebivalce zgornjega dela Gorenjske.
Gre pa še za nekaj več. Ko je ministrstvo za zdravje sporočilo, da pripravlja analizo, na podlagi katere se bodo vendarle odločili za lokacijo, sem doživel nekaj, česar ne bom pozabil. Začeli so prihajati klici podpore za Kranj. Od ljudi in ustanov, od katerih tega pravzaprav sploh nisem pričakoval. Pojavila so se pisma podpore strokovnjakov, politikov, občanov drugih občin. Kar naenkrat so padle meje Mestne občine Kranj in povezali smo se v dobro vseh.
Odločitev o lokaciji regijske bolnišnice je videti kot tekmovanje med občinami, celo med župani, kdo bo boljši. Pa v resnici ni. Gorenjsko regijsko bolnišnico preprosto potrebujemo. Vsi. Ne samo v Kranju ali v Radovljici ali na Jesenicah. Potrebujemo jo na Gorenjskem, potrebujejo jo v krajih od Medvod do Kamnika, še kako jo pravzaprav potrebujejo v Ljubljani, saj bo razbremenila UKC in čisto zares skrajšala čakalne vrste v zdravstvu. In če si bom po čem zapomnil to »tekmo« za bolnišnico, bodo to ti zadnji tedni, ko smo mnogi stopili skupaj in prestopili meje.
Priporočam prestopanje mej tudi vam, drage Kranjčanke in dragi Kranjčani. Pa četudi samo tisto živo mejo med vami in vašim sosedom. Občutek je dober!