O biotski pestrosti v prijateljskem mestu Pulj
Danes, 22. maja, obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Gre za zelo pomembno temo, s katero se skozi raznovrstne projekte ukvarjajo tudi na Mestni občini Kranj. Nazadnje so se povezali s prijateljskim mestom Pulj na Hrvaškem, kjer so se udeležili mednarodnega hackathona na temo biotske pestrosti in ohlajanja mest.
Na Mestni občini Kranj (MOK) se dobro zavedajo pomena biotske pestrosti in njene ranljivosti. Z različnimi ukrepi si občina v okviru misije podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 prizadeva znižati izpuste toplogrednih plinov v lokalnem okolju, s tem poiskati primere dobrih praks na ravni Evropske unije, hkrati pa izvaja tudi druge projekte, kot so Urbio Bauhaus, Be Ready in CICADA4CE, s katerimi dopolnjuje prizadevanja za povečanje odpornosti mest. S pomočjo stroke in predlogov občanov že od leta 2024 pripravljajo in izvajajo manjše zelene in trajnostne pilotne ukrepe. Njihov cilj je zmanjšanje negativnih učinkov urbanih toplotnih otokov, krepitev mestne biodiverzitete in prilagoditev prostora podnebnim spremembam. Pri tem se zavedajo, da lahko najučinkovitejše spremembe v lokalni skupnosti dosežejo z izobraževanjem in ozaveščanjem mladih o tej temi.
Mladi iz štirih držav o biotski pestrosti
Ta teden se je ekipa Skupne službe varstva okolja skupaj z ekipo študentov Biotehniškega centra Naklo, smeri inženir naravovarstva ter inženir kmetijstva in krajine, z mentorico Mojco Logar udeležila mednarodnega hackathona v prijateljskem mestu Pulj na temo biotske pestrosti in ohlajanja mest. Na dogodku Interreg central projekta URBIO BAUHAUS so tekmovale tudi ekipe iz Poljske, Madžarske in Hrvaške.
Udeleženci so na hackathonu razvijali izziv, kako bi ozelenili in ohladili parkirišče P+R Gregovica sredi Pulja. Po ogledu terena so ekipe sestavljale nabor zeleno-modrih rešitev v okviru t. i. New European Bauhaus meril (trajnost rešitve, sodelovanje javnosti, ohranjanje lepega videza prostora). Ekipa mladih, ki je zastopala Slovenijo, je izpostavila predvsem izziv, kako na lokaciji zadržati in uporabiti padavinsko vodo, predlagali so podnebno odporno zasaditev rastlin, dodatno senčenje s pergolami in vzpenjalkami ter uporabo sončnih panelov. Dodali so tudi elemente druge infrastrukture, ki jo potrebuje takšen prostor (klopi, polnilnice za e-vozila, svetila). Tekmovalne skupine so bile po mnenju mednarodne ekipe sodnikov zelo enakovredne, malenkost uporabnejšo in zato zmagovalno rešitev pa je podala ekipa iz Poljske.
Dragocena mednarodna izkušnja
Študentje Biotehniškega centra Naklo so nalogo opravili zelo dobro, domov pa so se vrnili z novimi znanji. »Zame je bila to povsem nova izkušnja. Všeč mi je terensko delo, konkretna naloga in izziv, s katerim smo se spopadli. S študenti naše ekipe se prej nismo poznali, sedaj pa smo ustvarili nekaj novega,« je vtise strnila Brina Staniša, inženirka naravovarstva. Zadovoljen je bil tudi Jan Jesenko, inženir kmetijstva in krajine: »Nisem vedel, da znam risati načrte in iskati rešitve v prostoru. Lahko smo 'sanjali', kakšna bi bila idealna rešitev podanega problema. Me pa zanima, ali bo kaj od tega tudi narejenega, ko bom prišel v Pulo, denimo, čez pet let.« Dogodek je pohvalil tudi inženir naravovarstva Bor Jurkovič: »Organizatorji so se zelo potrudili pri ogledu modro-zelene infrastrukture mesta Pula. Intenzivno zasajajo zelene površine, spodbujajo urbano čebelarjenje, postavljajo gnezdilnice za ptice, hotele za koristne organizme, ptičje hišice. Izkušnja je bila odlična«.
