Gorenjski konzorcij upa na milijon evrov za projekt pametne mobilnosti

Ministrstvo za javno upravo je februarja letos objavilo javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (JR PMIS). Uspešna kandidatura na razpisu pomeni pridobitev nepovratnih evropskih sredstev za digitalni in trajnostni razvoj regionalnega okolja s ciljem dviga kakovosti življenja lokalnih prebivalcev. V Gorenjskem konzorciju, v katerega je vključenih 17 občin, že več kot tri mesece intenzivno pripravljajo dokumentacijo za razpis ter v luči regijske povezanosti upajo na uspeh. Rezultati JR PMIS bodo znani poleti 2021.  

 

Razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (JR PMIS), ki ga je Ministrstvo za javno upravo objavilo 12. februarja letos, je eden izmed prvih javnih razpisov s področja pametnih mest in skupnosti, na katerega se lahko prijavijo občine, združene v konzorcije. V Gorenjski konzorcij je vključenih 17 občin, in sicer vodilna konzorcijska partnerica Mestna občina Kranj in konzorcijske partnerice, občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja Vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica.

Konzorcij, povezan in usmerjen v regijski razvoj, upa na milijon evrov pridobljenih sredstev v okviru JR PMIS. Z razvojem, preizkusom ter predstavitvijo demonstracijskih digitalnih rešitev bo namreč največ pridobilo lokalno okolje vsake konzorcijske občine, saj so občani in lokalne skupnosti ključni in končni uporabniki, torej prav tisti, ki jim bodo vpeljane digitalne rešitve v praksi tudi najbolj koristile. Po dobrih treh mesecih tvornega sodelovanja so gorenjske občine tik pred oddajo razpisne dokumentacije in verjamejo, da so pripravile odličen projekt.

 

Pametna mobilnost 

 

Na JR PMIS se prijavljajo z projektom »Pameten promet v sklopu pametne mobilnosti«, ki pomeni interakcijo najsodobnejših pametnih naprav in tehnologije s cestno infrastrukturo. Sistem prometne infrastrukture komunicira s pametnimi napravami v okolju in se odziva skladno z realnimi potrebami, skratka, vsak trenutek. Cilj je dvig kakovosti življenja na način čim boljšega prilagajanja makro in mikro situaciji slehernega prebivalca. 

 

Strateških ciljev, ki jih v sklopu pametne mobilnosti v gorenjski regiji zasledujejo, je več: signalizacija prometnega sistema, ki je prilagojena vsem prometnih udeležencem, torej vozilom, kolesarjem in pešcem; načrtovanje infrastrukture, ki omogoča brezhibno vključevanje v promet ranljivejšim skupinam; okolica, ki zaznava dogodke in jih po lokacijah pošilja samo tistim prometnim udeležencem, ki jih dogodek zadeva (tako imenovana V2I komunikacija); infrastruktura, ki je pripravljena na samovozeča vozila ter signalizacija, ki se lahko prilagodi drugačnim potovalnim navadam (to bo, ko bo delež javnega prevoza ter souporaba koles, vozil in sopotništvo (car pooling) presegel delež potovanj z lastnim vozilom).  

 

Ko bo reševalno vozilo na nujni vožnji, bo imelo zaradi zelenih luči na semaforjih prosto pot, medtem ko se bodo voznikom na levi in desni prižgale rdeče luči skupaj z opozorilom, zakaj je prišlo do spremembe.

 

Kaj to pomeni v praksi? Demonstracijske pilotne izvedbe, ki jih Gorenjski konzorcij prijavlja na JR PMIS, delujejo na področjih adaptivnega vodenja ulične razsvetljave (prilagajanje osvetlitve glede na gostoto prometa oziroma pešcev, delu dneva …), napovedovanja prihodov avtobusov primestnega javnega potniškega prometa za celotno pot, pametne mobilne signalizacije, vzpostavljanja prioritetne vožnje v realnem času na podlagi sistema V2I (ta omogoča komunikacijo med infrastrukturo in vozili v realnem času, kar pomeni, da v primeru ko se reševalno vozilo približuje križišču, križišče prične s programom 'prioritetna zelena' in 'prioritetna rdeča' v vseh ostalih smereh, ostala vozila v križišču pa dobijo informacijo »X sekund do rdeče« ter »Pozor – reševalno vozilo!«), sistema za prijazno umirjanje prometa, sistema za varno prečkanje ceste na nezavarovanem prehoda za pešce, celovite digitalizacije prometnega sistema, avtomatiziranega vodenja prometa, sledenja in avtomatskega obveščanja o zgostitvah v prometu v realnem času, avtomatske detekcije križišč, avtomatizacije tipičnih obvoznih poti na območju Gorenjske, sistema celovite komunikacije podpore reševalnim ekipam na nujni vožnji … 

 

Gorenjski konzorcij za Gorenjce  

 

Iz navedenega je razvidno, da so se tematike optimizacije prometnih tokov lotili temeljito in podrobno, predvideni rezultati oziroma pozitivni učinki pa bodo segali na mnogo nivojev. Med ključnimi cilji, ki jih želijo doseči s projektom, je optimizacija prometa, povečanje splošne varnosti in vključenosti vseh deležnikov, večja digitalna pismenost prebivalcev, zmanjšanje prometnih konic in posledično zmanjšanje onesnaževanja zraka, svetlobnega onesnaževanja ter manj možnosti za prometne nezgode, pa tudi ustvarjanje raznovrstnih prihrankov (skrajšanje potovalnega časa, prihranki pri gorivu …). Projekt bo tako v lokalne skupnosti in regijo prinesel delujoče aplikativne rešitve za uporabnike in nadzorne centre, enotno zasnovo podatkovnih zbirk, enotne standarde in znanja za izmenjevanje podatkov. ­Izboljšanje prometne situacije na področju celotne regije bo izboljšalo tudi odzivnost in olajšalo delo vsem interventnim službam, kar bo pripomoglo k hitrejši oskrbi ljudi ob morebitnih nezgodah, ukrepanju pri požarih in drugih nesrečah.