Izpustili smo duha iz steklenice

Na septembrsko sejo Mestnega sveta Mestne občine Kranj je prišlo novinarjev, kot že dolgo ne. Mestni svet je namreč razpravljal o tem, da na območju kranjske občine priseljevanje tujcev iz držav nečlanic EU v zadnjih letih presega njene socialne in integracijske zmogljivosti. Kot nekdanji gospodarstvenik, športni funkcionar in ljubitelj potovanj že vrsto let veliko potujem po vsem svetu. Pri tem vedno spoštujem kraj, kamor pridem. Prilagodim se kulturi, ki živi na nekem ozemlju. Če bi živel v tuji deželi in tam celo prejemal socialne transferje, je najmanj, kar bi lahko storil, da bi se naučil njihovega jezika in se prilagodil okolju do te mere, da bi družbi lahko vračal. Enako pričakujem tudi od drugih: da spoštujejo nas, ki tu živimo, in se prilagajajo specifikam našega okolja. Nikoli nisem bil zagovornik kakršne koli oblike diskriminacije. Hitro naraščajoče število priseljencev in intenzivna rast tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem v Republiki Sloveniji in še posebej v mestni občini Kranj pa od nas zahtevata sistemsko reševanje problema. Prepričan sem, da je problematika priseljevanja na dolgi rok rešljiva z ustrezno zakonodajo. Trenutna namreč dopušča priseljevanje s premalo prilagajanja, vse do mere, ki povzroča vsestransko stisko. Med pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji nisem našel (vsaj osnovnega) znanja slovenskega jezika. Menim, da bi s tem zajezili število priseljevanj, na drugi strani bi to pripomoglo k boljši asimilaciji v okolje. Veliko težav je prav v vrtcih in šolah, kjer ne otroci ne matere ne razumejo slovensko. Prav tako sem prepričan, da več kot sto ljudi v eni garsonjeri ne more živeti. V takšnih primerih je jasno, da gre za izkoriščanje slovenskega socialnega sistema, zaradi katerega nosimo posledice davkoplačevalci. To je treba spremeniti na sistemski ravni. Obenem pa se moramo zavedati, da niso krivi vsi priseljenci nekega naroda. Niso vsi enaki, tako kot nismo enaki vsi Slovenci in Kranjčani. Kot župan neposrednega vpliva na sprejemanje in spremembe zakonodaje nimam. Skrbim pa za to, da smo slišani, da pojasnimo situacijo na terenu in predlagamo rešitve. Na občini je tako v začetku julija začela delati Posvetovalna komisija za tujce, ki obravnava problematiko priseljevanja tujcev in bo predlagala in skušala vplivati na zakonske spremembe. Prav tako imamo na občini Sosvet za varnost, sam pa se o rešitvi problematike pogovarjam tudi z najvišjimi predstavniki države. Reševanja predstavljene problematike in z njim povezanih finančnih, organizacijskih in drugih težav nikakor ne smemo več prepuščati naključjem ter znanju, sposobnostim, empatiji in iznajdljivosti posameznikov in ustanov. Verjamem, da bomo situacijo s skupnimi močmi naredili vsaj znosno, preprečili izkoriščanje socialnih transferjev, obenem pa pomagali tistim tujcem, ki so se pripravljeni prilagajati, da se vključijo v našo družbo. V dobrobit vseh vpletenih.