Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane z določenimi hranili, vzdrževanju zadostnega vnosa le-teh ali pri podpori določenih fizioloških funkcij. Sestavine prehranskih dopolnil so koncentrirani viri hranil ali njihovih kombinacij oziroma drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
Z oznako »PREHRANSKO DOPOLNILO« na embalaži izdelka proizvajalec sporoča, da ne gre za zdravilo, zato od njega ni pričakovati zdravilnega (npr. proti bolečinam v sklepih), imunskega (npr. dvig odpornosti) ali presnovnega učinka (npr. čisti jetra, zmanjšuje holesterol). Namen prehranskih dopolnil torej ni v zdravljenju in preprečevanju bolezni ali v spreminjanju fizioloških funkcij pri ljudeh. Prehranska dopolnila imajo lahko dokazane koristi (npr. uživanje folne kisline pri nosečnicah in ženskah, ki želijo zanositi), lahko pa so brez koristi oziroma so te minimalne (npr. izvleček belega fižola pri vzdrževanju telesne mase).
Prehranska dopolnila se med seboj precej razlikujejo v sestavi, vsebnosti hranil in drugih lastnostih. Katera resnično potrebujemo in na kaj je potrebno biti pozoren pri izbiranju med njimi?
Maša Hribar je raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko. Sodeluje pri državnem raziskovalnem programu »Prehrana in javno zdravje« ter več projektih na področju prehrane.
Povezava do dogodka
Znanost na cesti: Kako se znajti v poplavi prehranskih dopolnil?
Mestna knjižnica Kranj
18. 1.
ob 19.00
-
18. 01. ob 20.00