Znanost na cesti: Kako nizkoogljična je lahko krožna nizkoogljična družba v prihodnosti?

Prihodnost pred nas postavlja številne težavne izzive, ki so povezani z večanjem svetovnega prebivalstva, višanjem kakovosti življenja, pa vendar omejenimi naravnimi danostmi Zemlje. Kemijsko procesno inženirstvo je vzpon doživelo z razmahom predelave nafte na začetku dvajsetega stoletja v Ameriki. Dandanes se inženirstvo sooča z izzivi, povezanimi s pridobivanjem, pretvorbo in shranjevanjem obnovljive energije, zajemom, hrambo in rabo ogljikovega dioksida ter drugimi trajnostnimi viri, kot je biomasa. Zaradi kritičnih surovinskih virov (npr. pri energiji), omejitev glede termodinamike (npr. CO2) in nestanovitne spreminjajoče se sestave (npr. biomasa), pa izzivi niso rešljivi enostavno. Pogosto potrebujejo povsem celostno obravnavo, od atomske zgradbe katalizatorjev, pa do tovarn. Po drugi strani nam vzpon računske moči, digitalizacija in postavitev računalniških dvojčkov omogoča, da rešetamo, napovedujemo, pa tudi izboljšujemo zahtevne kemijske pretvorbe. Dr. Blaž Likozar nam bo v pogovoru z novinarko Majo Stepančič predstavil primere, kako lahko digitalni matematični modeli z roko v roki s poskusi mehanistično opisujejo pretvorbe, recimo CO2, biomase, vodika…