Nujna je učinkovita podpora vključevanju tujcev v slovensko družbo

Mestna občina Kranj že več let opozarja na velike izzive, s katerimi se srečujejo občine, ki se soočajo s povečanim priseljevanjem tujcev v Slovenijo. Med ključnimi dejavniki je tudi učinkovita zakonodaja, ki dovolj zamejuje obveznosti priseljenih tujcev, da se lažje vključijo v slovensko družbo. Zadnji predlog novele Zakona o tujcih kaže na omilitev pogojev, čemur kranjska občina nasprotuje.

 

»Vladi RS in pristojnemu ministrstvu smo poslali več predlogov za bolj zahtevne pogoje priseljevanja tujcev, saj se v Kranju in nekaterih drugih občinah po Sloveniji srečujemo s podobnimi problemi v vrtcih, osnovnih šolah, zdravstvenih ustanovah, sociali ter pri vključevanju tujcev na splošno v našo družbo in kulturo. Zavzeli smo se za bolj ostre pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika, kar je bilo v trenutno veljavni zakonodaji deloma upoštevano, predlagali pa tudi pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da se otroci lažje vključijo v redne ure pouka. Zato nas neugodno preseneča predlog novele Zakona o tujcih, s katero bi omilili prav pogoje glede znanja slovenskega jezika, ki ga bo Vlada RS dala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru po hitrem postopku,« opozarja župan Matjaž Rakovec.

 

Kot poroča STA, bi z novelo zakona po mnenju pripravljalcev odpravili diskriminatorno obravnavo različnih kategorij tujcev, ki zaprosijo za pridobitev dovoljenja za bivanje. Predlog namreč odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje zaradi združitve družine in ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev. Dodatno rahljanje pogojev predstavljajo določila, ki bi tujcem, ki za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma, omogočala, da v času odločanja na podlagi posebnega potrdila vstopijo v državo v skladu z izdanim dovoljenjem za začasno bivanje.

»Mestna občina Kranj ne podpira nujnega postopka za sprejem zakona brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev. Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in v zdravstvu,« pojasnjuje župan.

 

Priseljevanje tujcev ima tudi temno plat in ga spremljajo zlorabe našega socialnega sistema oziroma socialnih transferjev. »Imeli smo primere prijave začasnega bivališča neobičajno velikega števila tujih oseb na enem samem naslovu, izkoriščanje socialnih pomoči družini, ki je bila samo še fiktivno prijavljena na naslovu v mestni občini, dejansko pa že v drugi državi Evropske unije. Neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri sporazumevanju pri osebnih zdravstvenih zadevah, še posebej mater, pri vključevanju otrok v osnovno šolo in na splošno razumevanju slovenske družbe,« navaja župan samo nekaj značilnih primerov, ko se s posledicami ohlapne zakonodaje srečuje lokalna skupnost, ki jo tujec izbere za začasno ali stalno prebivališče.

 

Večja koncentracija tujcev v mikro okoljih, ki sami ne zmorejo primerne vključitve v skupnost, povzroča tudi nemir prebivalstva, ki nato krivi župana, da ustrezno ne uredi dovoljenj za bivanje in delo tujcev. Prav tako prejemamo opozorila, da imajo pridruženi člani družine prosilca brez znanja slovenskega jezika izjemno majhne možnosti poiskati si zaposlitev, posledično pa je družina obsojena na odvisnost od socialnih pomoči, kar bremeni njih in družbo. Dejstva so, da ne občina in ne župan nimata pristojnosti urejanja tega področja in da je edina učinkovita pot v ustreznih zakonskih določilih. Kot je videti, se predlog novele zakona, ki so ga pripravili na Ministrstvu za notranje zadeve, oddaljuje od učinkovitih sistemskih rešitev, ki bi podpirala podobne pogoje za priseljevanje tujcev, kot jih poznajo druge države Evropske unije z dolgoletno tradicijo sprejemanja tujcev v svoja okolja.

 

»Zavedamo se, da v Sloveniji, tudi v Kranju, potrebujemo tuje delavce in strokovnjake. Razumemo, da je bil najbrž namen novele Zakona o ujcih olajšati prihod in zaposlovanje tujcev predvsem v izredno deficitarnih poklicih, vendar rahljanje pogojev ni prava pot. Odpira nove izzive in možnosti odklonov, tako za lokalne skupnosti kot same tuje državljane, ki se za Slovenijo odločijo iz plemenitih razlogov, da bi delili svoje znanje in zase pridobiti boljše pogoje dela ter plačila,« še dodaja župan Matjaž Rakovec.