Obletnica bojev Selške čete Cankarjevega bataljona

Na današnji dan se spominjamo vojnih dogodkov iz leta 1942, spopada na pobočju Malega Rovta. Mineva 78 let od preboja Selške čete Cankarjevega bataljona iz sovražnikovega obroča in spomina na petnajst padlih partizanov. Ker trenutne izredne razmere v državi ne dopuščajo organizacijo spominske slovesnosti, so se pri vojašnici Petra Petriča v Kranju in pri spominskem obeležju na Planici nad Crngrobom padlim junakom poklonili s cvetličnim vencem.

27. marca 1942 se je 27 partizanov Selške čete Cankarjevega bataljona skušalo prebiti iz obroča, ki ga je stiskala nemška vojska. Štirinajst partizanov in eno partizanko je na pobočju Malega Rovta doletela prezgodnja smrt, ostali so preživeli, vendar vsi ranjeni. Napad na partizansko četo je povzročila izdaja železničarja iz Žabnice. Stane Žagar in soborci so to plačali z življenjem.

Kdo je bil Stane Žagar

Stane Žagar je v slovenski zgodovini znan kot vodja in organizator oborožene vstaje na Gorenjskem ter kot aktivni udeleženec dražgoške bitke. Po hudem boju z močnejšimi okupatorskimi silami je na pobočju Malega Rovta skupaj s 14 soborci padel tudi Stane Žagar. 46-letni Stane Žagar je bil po rodu iz Žage pri Bovcu. V italijanski Gorici je obiskoval učiteljišče in se pridružil naprednemu gibanju. Že prvo svetovno vojno je doživljal kot vpoklicani vojak in se kasneje kot prostovoljec bojeval za severno mejo na Koroškem. Že zelo zgodaj se je vključil v napredno delavsko gibanje in v svojem okolju širil narodnobuditeljske ideje. Zaradi svojega delovanja so ga oblasti nenehno nadzorovale, kar ga je samo vzpodbudilo, da se je še bolj dejavno vključil v delo komunistične partije in leta 1941 na Gorenjskem prevzel nalogo organizirati narodno vstajo. Imenovali so ga za prvega sekretarja Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko in nato za komandanta Gorenjskega štaba.

Kranj je premagal mnoge tegobe

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je ob obletnici Selške čete takole strnil svoje misli: »Koliko podobnih spopadov, kot je bil na Malem Rovtu, je bilo treba, da se je vojna leta 1945 zmagovito končala. Spominske obletnice so večni opomin, naj krutosti druge svetovne vojne nikoli več ne ponovimo. Naša naloga je, da o zgodovini govorimo, uporabljamo dejanske podatke in jih ne spreminjamo. S tem krepimo našo narodno zavest in odgovornost do družbe. Tudi današnji čas ima svoj peklenski obroč. Borimo se proti tihemu sovražniku, za katerega ne vemo, kje nas čaka. Če si priznamo ali ne, prihaja čas, ki bo zelo drugačen. A Kranj je zgodovinsko gledano premagal mnoge tegobe in skupaj bomo premagali tudi zdajšnjo epidemijo in njene posledice. Hvala, ker ohranjate povezanost. Držimo skupaj tako, da smo narazen.«

Slava padlim borcem in pogum ter modrost vsem nam v upanju, da se prihodnje leto srečamo pri spominskih obeležjih padlim junakom.