Po 5. dopisni seji Mestnega sveta Mestne občine Kranj
Kranj, 2. november 2021 – Mestni svetniki Mestne občine Kranj so na 5. dopisni seji, ki se je zaključila danes opoldne, pooblastili župana Mestne občine Kranj (MOK) Matjaža Rakovca, da na ustavno sodišče še pred morebitnim razpisom referenduma za ustanovitev Občine Golnik vloži zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi zaradi zaščite pred posegom v ustavne pravice MOK.
V luči vložitve Predloga za razpis referenduma za ustanovitev Občine Golnik z izločitvijo dela Mestne občine Kranj v novo Občino Golnik, EPA 2152-VIII, ki ga vložila poslanka Državnega zbora, so v vodstvu Mestne občine Kranj glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ocenili, da bi bilo zaradi zaščite pred posegom v ustavni položaj ali v ustavne pravice MOK primerno vložiti zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Ker bo seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na katero je kot točka dnevnega reda uvrščen predlog za razpis referenduma za ustanovitev nove Občine Golnik, že 4. novembra 2021, je moral mestni svet že pred tem odločiti glede pooblastitve župana, da vloži prej omenjeno zahtevo na Ustavno sodišče RS (US) ter predlaga zadržanje izvrševanja materialno pravnih in procesnih določb o ustanovitvi nove občine.
»V Mestni občini Kranj nikakor ne nasprotujemo pravici do referenduma. Prav je, da lahko ljudje odločajo o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na njihova življenja. Vseeno pa želimo, da se glede na dosedanja opozorila ustavnega sodišča in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora najprej preveri, ali sta zakona, kakršna sta, v celoti ustavna in ne dopuščata pravnih praznin, šele nato pa naj se odloči o potrebi izvedbe referenduma,« je odločitev MOK pojasnil podžupan Janez Černe.
Odsotnost kriterijev uspešnosti občin
Državni zbor mora pred razpisom referenduma o ustanovitvi občine oceniti, ali so izpolnjeni vsi z Ustavo RS in zakonom določeni pogoji za ustanovitev nove občine. Temelj ustanovitve novih občin in oblikovanja njihovih območij predstavljajo ustavne določbe o zagotavljanju lokalne samouprave, podrobneje pa naj bi jo urejal Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). Tega so leta 2010 novelirali na način, da je cilj ustanavljanja novih občin predvsem sprememba območja občine zaradi učinkovitejšega opravljanja občinskih nalog, pri tem pa je bistveno ugotoviti, ali bo novoustanovljena občina za prebivalce bolj učinkovito opravljala naloge kot dosedanja.
A kriterijev, kdaj je občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom, ZLS ne določa. Prav tako ne izpeljuje ustavne določbe, da obsega območje občine naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Ugotavljanje medsebojne povezanosti naselij, ki predstavlja ustavni pogoj za ustanovitev občine in določitev njenega območja, na zakonski ravni ni urejeno. Zakonska ureditev je tako pomanjkljiva in nakazuje na obstoj pravnih praznin.
Ustavno sodišče je v svojih odločbah že opozarjalo, da je v neskladju z ustavo, če so merila za določitev območja zaradi odsotnosti zakonskega urejanja prepuščena poljubni izbiri; s tem bi namreč nastajale občine, ki med seboj ne bi bile funkcionalno primerljive. S takšnim načinom (ne)urejanja meril se postavlja tudi vprašanje morebitne kršitve načela pravne države in tudi splošnega načela enakosti pred zakonom. Poleg tega je US izpostavilo tudi, da bi moral biti med merili za oblikovanje občine vključen tudi javnofinančni vidik kot izpeljava ustavnega načela samofinanciranja občine.
Zakona za referendum o ustanovitvi občin ni
Kar se ustanavljanja nove občine tiče, ZLS določa le, da se referendum opravi v skladu z zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, saj so iz novele črtali tudi vse posebne določbe o referendumu za ustanovitev občine.
Medtem pa Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi med drugim določa, da referendum o ustanovitvi občin ureja poseben zakon. Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij pa referenduma za ustanovitev občin prav tako ne ureja.
Referendum za ustanovitev občine je tako poseben referendum, ki je določen neposredno z Ustavo kot obligatoren in predhoden ter se nanaša na ustanovitev občine ter določitev njenega območja. Glede na to, da je referendum obvezen in nujen element v postopku morebitnega ustanavljanja nove občine in da njegova izvedba v skladu z ustavnosodnim pravom vzpostavlja pravni učinek, bi morala biti vsa vprašanja v zvezi z referendumom jasno, določno in popolno urejena z zakonom.
Ustavno sodišče je glede tega sprejelo zelo jasno stališče o vezanosti DZ na referendumski izid, in sicer: »Državni zbor je pri ustanavljanju občin in pri spreminjanju njihovih območij vezan na voljo volivcev, izraženo na referendumu o ustanovitvi občine ali o spremembi njenega območja – razen v dveh primerih: ko bi upoštevanje referendumske volje povzročilo nastanek občine, ki ne bi ustrezala ustavnim in zakonskim določbam o občini, ali ko upoštevanje referendumske volje zaradi nasprotujočih si referendumskih izidov objektivno ni mogoče.«
V MOK na podlagi proučenega menijo, da bi zaradi arbitrarnosti presoje kriterijev za izpolnjevanje sposobnosti zadovoljevanja potreb in interesov prebivalcev, sposobnosti financiranja iz lastnih virov ter ugotavljanja medsebojne povezanosti naselij, morebitna ustanovitev nove občine tako z vidika materialno pravnih kot tudi procesnih določb lahko vplivala na ustavni položaj ali ustavne pravice Mestne občine Kranj, predvsem z vidika drobitve območja dosedanje Mestne občine Kranj na več občin.